Gorenjska pokrajina TO

Jeseni 1990 je bila Teritorialna obramba reorganizirana. Dotedanjih 13 pokrajinskih štabov so preoblikovali v sedem. Na Gorenjskem so vzpostavili 3. PŠTO s sedežem v Kranju, ki mu je poveljeval podpolkovnik Peter Zupan. Nato so na podlagi Zakona o obrambi in zaščiti 62 občinskih štabov združili v 26 območnih štabov, ki so bili podrejeni pokrajinskim štabom. Na Gorenjskem so občinska štaba Kranj in Tržič združili v 31. območni štab TO Kranj, občinska štaba Jesenice in Radovljica v 33. območni štab TO Radovljica ter 35. območni štab TO Škofja Loka. Kljub reorganizaciji štabov pa niso reorganizirali enot Teritorialne obrambe, ohranili so staro organizacijsko-mobilizacijsko strukturo in tako uspešno izvajali poveljevanje enotam na položajih. Cilj reorganizacije je bil zagotoviti uspešno delovanje enot TO na širšem operativnem območju, zunaj okvirov občin in ob tem zmanjšati vpliv lokalne politike na vojaško delovanje. Nova struktura je zaživela 25. maja, poveljniško strukturo so sestavljali:

• poveljnik Gorenjske pokrajine TO: podpolkovnik Peter Zupan,
• načelnik štaba: major Bojan Šuligoj,
• pomočnik za operativno-učne zadeve: poročnik Danilo Metul,
• pomočnik za obveščevalne zadeve: stotnik 1. stopnje Jure Bojanič,
• pomočnik za organizacijsko-mobilizacijske in kadrovske zadeve: stotnik 1. stopnje Neven Šoič,
• pomočnik za zaledje: podpolkovnik Anton Rešek.

Podrejenim enotam so poveljevali:

31. območni štab Teritorialne obrambe (31. ObmŠTO) Kranj:

• poveljnik: major Mihael Rauter,
• načelnik štaba: major Janez Ude;

33. območni štab Teritorialne obrambe (33. ObmŠTO) Radovljica:

• poveljnik: v. d., major Janez Smole,
• načelnik štaba: stotnik 1. st. Ciril Cenček;

35. območni štab Teritorialne obrambe (35. ObmŠTO) Škofja Loka:

• poveljnik: major Vinko Bešter, nato stotnik 1. st. Stane Bertoncelj,
• načelnik štaba: stotnik 1. st. Andrej Jaklič.

Z vpoklici na vojaške vaje ter z mobilizacijo se je številčno stanje pripadnikov TO Gorenjske pokrajine gibalo v naslednjih okvirih: 26. junij: 717; 27. junij: 748; 28. junij: 1094; 29. junij: 1455; 30. junij: 2651; 1. julij: 3118; 2. julij: 3529; 3. julij: 3837; 4. julij: 3837; 5. julij: 3228; 6. julij: 3552 in 7. julij: 3677. Že v dneh pred letom 1991 so enote Teritorialne obrambe na Gorenjskem dosegale visoko stopnjo udeležbe in pripravljenosti, ki so jo ugotavljali na mobilizacijskih vajah.

Odziv in dopolnitev enot je bila med bojnimi aktivnostmi celo večja kot prikazujejo uradni podatki. Za zavarovanje objektov posebnega pomena ter za zagotavljanje rezerve je imelo permanentni vpoklic 2.000 pripadnikov TO. Ti so bili en teden v službi v TO, en teden pa doma na čakanju. Ob ukazu za mobilizacijo teh pripadnikov niso pozivali, saj so prišli sami, zato jih uradna evidenca ne vodi kot vpoklicane. Ob tem je bila oblikovana tudi enota prostovoljcev, ki ni sodelovala v spopadih.

Geografsko je Gorenjska pokrajina TO na severu mejila z Avstrijo, na severovzhodu z Italijo, na zahodu in jugozahodu s Severnoprimorsko pokrajino TO, na jugu, jugovzhodu in zahodu z Ljubljansko pokrajino TO ter na ozkem pasu na severovzhodu z Zahodnoštajersko pokrajino TO. Po ozemlju Gorenjske pokrajine je potekala po dolini reke Save zelo pomembna prometna pot, ki je Ljubljano z odcepi na gorske prelaze povezovala s sosednjima državama, Italijo in Avstrijo.

Na območju pokrajine so bili pripadniki JLA nameščeni v naslednjih vojašnicah in obmejnih stražnicah:

• obmejne stražnice: Ankova planina, Belca, Javorniški Rovt, Koren, Ljubelj, Medvodje, Moste, Planina pod Golico, Slatina, Tromeja, Virnikov Grintovec,
• vojašnice v Bohinjski Beli, Kranju, Radovljici, na Rudnem polju in v Škofji Loki,
• letalska baza Brnik,
• center za prisluh in goniometriranje vojaške mornarice Suha pri Kranju,
• strelišče in farma Crngrob.

V kranjski vojašnici je bila nameščena 345. planinska brigada, v vojašnici v Škofji Loki 14. inženirski polk (rezervni), v Radovljici 61. obmejni bataljon, pod njegovo poveljstvo so spadale enote na obmejnih stražnicah, v Bohinjski Beli bataljon 345. planinske brigade, vojašnica na Rudnem polju je bila namenjena usposabljanju planinskih enot in je bila vezana na vojašnico v Kranju.