Zupan, Peter

Peter Zupan je brigadir Slovenske vojske. Med vojno je bil poveljnik Gorenjske pokrajine TO. S spremembami republiške zakonodaje na obrambnem področju, ki so bile sprejete 28. septembra 1990, je Republiški štab TO postal organ v sestavi Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, pristojnost za vodenje in poveljevanje TO RS v miru in vojni je prevzelo Predsedstvo RS ter je bilo s tem pooblaščeno, da imenuje in razrešuje poveljnika TO Slovenije. Tako je Predsedstvo Republike Slovenije že 28. septembra 1990 imenovalo majorja Janeza Slaparja, dotedanjega poveljnika Pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko, za vršilca dolžnosti načelnika RŠTO. Ta je 4. oktobra ob predhodnem soglasju Predsedstva RS imenoval vršilce dolžnosti poveljnikov pokrajin TO. Tako je bil rezervni major Peter Zupan imenovan za poveljnika Gorenjske pokrajine TO oziroma 3. PŠTO. Kmalu po začetku napada na Slovenijo se je na Gorenjskem kot središčna točka enot JA pokazal mednarodni mejni prehod Karavanke. Številni so menili, da bodo po zavzetju Karavank s strani Teritorialne obrambe preostali mejni prehodi hitreje prešli v slovenske roke. Predvidevanja so se izkazala za resnična, predvsem po določenih bojnih spopadih, iz katerih so kot zmagovalci prišli pripadniki Teritorialne obrambe, ter uspešnih blokadah vojašnic in obmejnih stražnic JA. Neustrezne higienske razmere kot posledica blokade objektov JA, odklopa vode, elektrike in telefona, preprečitev dobave hrane ter zavedanje, da se bojna sreča obrača v smer nasprotne strani, so povzročili upadanje motivacije pripadnikov JA za boj. Sledile so vdaje sprva posameznih pripadnikov JA in pozneje večjih skupin, pri čemer se je znanstvo pripadnikov TO in preostalih domačinov na Gorenjskem s častniki JA, ki se je prvi dan napada izkazalo kot pomanjkljivost, v naslednjih dneh izkazalo kot prednost, saj so bili ti častniki JA dovzetnejši za mirno razrešitev položaja, kot bi bili častniki, ki bi na Gorenjsko prišli iz drugih delov Slovenije in Jugoslavije. Po 3. juliju, ko sta nasprotujoči si strani sklenili premirje, na Gorenjskem ni več bilo spopadov. Enote JA so začele umik v matične vojašnice.