Bojno delovanje

Bojno delovanje je skupni naziv za vse vrste bojnih delovanj (napad, obramba), taktičnih aktivnosti in drugega aktivnega delovanja vojaških enot, njihovi cilji so uničenje formacije (žive sile in tehnike), nasprotnika, zasedba ozemlja ali posameznih objektov oziroma odbitje nasprotnikovega napada. Osnovna vsebina bojnega delovanja sta pravočasno organizirana in vodena protipehotni, protioklepni in protidiverzantski boj ter protizračna obramba. Izvaja se na kopnem, v morju in zraku. Najpogosteje je povezano s ciljem, obsegom angažiranih sil, prostorom in časom njegovega izvajanja. Glede na bojni položaj se lahko izvaja na glavni fronti delovanja, na začasno zasedenem ozemlju, v lastnem ali nasprotnikovem zaledju.

26. junija 1991 sta JLA in zvezna milica začeli zavzemati slovenske mejne prehode, letala Jugoslovanskega vojnega letalstva so v nizkem letu preletavala prizorišče proslave ob razglasitvi samostojnosti, v Divači so padli prvi streli pripadnika JLA. Vse to je pomenilo začetek načrtovanega, usklajenega in enotno vodenega napada JLA na slovensko suverenost. Začelo se je z izpadom tankov iz vojašnice tankovske brigade na Vrhniki in s kolono oklepnih bojnih vozil, ki se je pripeljala s Hrvaške in so jo najprej zaustavili v Pogancih. Kot odgovor na bojno delovanje JLA je načelnik RŠTO polkovnik Janez Slapar izdal ukaz o bojnem delovanju TO oziroma da »se z odločnim bojnim delovanjem, s težiščem na dejstvovanju po oklepnih enotah in drugih sredstvih tehnike zagotovi realizacijo načrtovanih nalog, da se z uporabo razpoložljivih borbenih sredstev zagotovi varovanje objektov, meje in komunikacij ter prepreči manevre enotam JLA.«²⁹