Demokracija

Z imenom Demokracija je po 1. svetovni vojni v Sloveniji nastalo več časnikov ali tednikov, oblikovali so se kot glasila različnih političnih gibanj oziroma strank. Prva Demokracija je izhajala v letih 1918–1919 kot glasilo socialdemokratskih intelektualcev, med njimi A. Prepeluha in D. Lončarja. V Kraljevini Jugoslaviji po letu 1929 in v komunistični jugoslovanski federaciji po letu 1945 ni izhajalo nobeno glasilo z imenom »demokracija«, ampak se je ta tradicija obnovila po letu 1945 v zamejsko-emigrantski skupnosti in po letu 1989 v pripravah na slovensko državno osamosvojitev. Leta 1947 je v Gorici začela izhajati Demokracija kot glasilo Slovenske demokratske zveze; prizadevala si je za uveljavljanje slovenskih nacionalnih in manjšinskih pravic v Italiji, prikazovala pa je tudi kritiko razmer v komunistični Jugoslaviji. Eden izmed njenih urednikov, A. Uršič , je bil po nalogu Udbe ugrabljen in je izginil v njenih zaporih.

V letih od 1989 do 1991 je v Ljubljani začela izhajati Demokracija, najprej nekajkrat mesečno, nato kot štirinajstdnevnik. Bila je glasilo Slovenske demokratične zveze z oznako neodvisni časopis. S tem je postala prvi pravi opozicijski in strankarski časopis v Sloveniji. S svojimi prispevki, vestmi in komentarji je v teh letih imela pomembno vlogo pri dogajanju slovenske osamosvojitve, zlasti za zmago koalicije Demos na volitvah 1990.

Njeno poznejše nadaljevanje je prenovljena Demokracija, ki je začela izhajati novembra 1996 kot glasilo Slovenske demokratske stranke. V duhu teh načel je namenjena utrditvi politične, gospodarske in kulturne demokracije v poosamosvojitveni Sloveniji. Izhaja kot tednik v založbi podjetja Nova obzorja.