Bojni znak
Slovenci smo si svojo državnost in demokratično ureditev v dolgotrajni narodni zgodovini izbojevali šele leta 1991. Tedaj so k osamosvojitvi Slovenije pripomogli splet ugodnih zunanjih okoliščin, dozorelost splošnega prepričanja v Sloveniji, da je treba izkoristiti zgodovinsko priložnost in se osamosvojiti, ter enotnost delovanja vodilnih akterjev osamosvojitve, ki so v bojih z jugoslovansko armado znali vzpostaviti vojaško ravnotežje in v trdih pogajanjih z Evropsko skupnostjo zmogli doseči mir, ne da bi se pri tem odpovedali temeljnemu cilju. Pri tem je odločilno vojaško vlogo odigrala TO RS. S predanostjo ideji samostojne države, ki so jo na referendumu z veliko večino potrdili državljani RS, ter odločnostjo slovenskega političnega vodstva in svojih pripadnikov je ob pripravah in zmagi v obrambni vojni za Slovenijo prerasla v sodobno oboroženo silo. Obrambne sile Slovenije sta med vojno sestavljali TO in policija, ki sta ob podpori civilne obrambe in prebivalstva ter po organizirani in temeljiti pripravi, ki se je začela malo več kot leto prej, v desetih dneh vojne v 72 spopadih in po treh sporazumih o prekinitvi sovražnosti dosegli zmago.
Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije je oblikovalo spominske bojne znake, ki obeležujejo posamezne bojne aktivnosti, ki so jih pripadniki slovenskih oboroženih sil izvedli med vojno za obrambo slovenske neodvisnosti, prejeli pa so jih aktivni udeleženci omenjene vojne.
Galerija

Vir: fototeka Vojaškega muzeja Slovenske vojske.
Literatura
Kladnik, T., et al. (2007). Slovenska vojska v službi domovine. Ljubljana: Defensor, str. 35.
Kladnik, T. (2011). Teritorialna obramba v obrambi suverenosti Republike Slovenije. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 7–19.
Slikovno gradivo
Fototeka Vojaškega muzeja Slovenske vojske.