Vidmar, Igor
Rojen 10. decembra 1950. Publicist, aktivist, organizator rock’n’roll dogodkov. V Novi Gorici obiskuje osnovno šolo in je predsednik prve pionirske komune. Leta 1969 pripotuje v Ljubljano in se vpiše na FSPN. Leta 1970 ga urednik Luka Škobrne povabi k sodelovanju pri mladi postaji Radio Študent in Igor v dveh mesecih postane urednik aktualno politične redakcije. Maja 1970 med demonstracijami proti ameriški okupaciji Kambodže na stopnicah študentskega naselja bere protestni govor. Aprila 1971 za Radio Študent poroča o študentskih demonstracijah z zasedene Aškerčeve. Kot novinar Radia Študent bo v naslednjih štirih letih skupaj s kolegi Pavletom Gantarjem, Dušanom Rogljem, Borisom Muževičem, Cirilom Ribičičem, Marjanom Pungartnikom, Nikolo Damjanićem in Jašo Zlobcem razgibal slovenski eter. Njegovo provokativno sodelovanje na zadnji novolevičarski poletni šoli na Korčuli leta 1974, ki bi jo Stane Dolanc najraje prepovedal, zbujata pozornost oblasti. Kot delegat IO Skupnosti študentov nasprotuje pripojitvi Študentskem organizacije k ZSMS. Ko na RŠ priobči še komentar o izobčenju Veljka Rusa, Vladimirja Arzenška, Tineta Hribarja in Janeza Jerovška s FSPN ter ga zvočno opremi s tuljenjem volkov, je to že dovoljšen razlog, da ga suspendirajo in izključijo iz partije.
Ko se leta 1975 pojavijo Buldožerji, Vidmar zasluti prevratniški potencial pop kulture in se začne z njo vneto ukvarjati. Piše filmske kritike, predvsem pa se naroči na italijansko stripovsko revijo Alter Alter in med leti 1976 in 1978 v Mladini redno objavlja zapise o imperializmu in protiimperializmu v stripih. Dvakrat obišče festival stripa v Lucci, uredi legendarno Magna Purgo Kostje Gatnika in posebno številko Strip-bune.
Vidmarjevo življenje se zares spremeni oktobra 1977 po prvem koncertu Pankrtov na moščanski gimnaziji. Tu spozna punk in napiše navdušeno recenzijo za Stop. Hkrati pusti svojo edino redno službo v življenju, urejanje Kričača, internega glasila RTV. Vrne se na Radio Študent in začne z oddajo Bodi tukaj zdaj, poslušanje katere nemudoma postane obvezni ritual pripadnikov nastajajoče punkerske scene. Novembra 1978 pred proslavo dneva republike v menzi študentskega naselja organizira prvi večji koncert: Pankrte, reške Parafe in zagrebške Prljavo kazalište. Ko Dimitrij Rupel januarja 1979 ob prvi mali plošči Pankrtov Lublana je bulana svojo redno rubriko v Teleksu preimenuje v To morate preslišati, mu Vidmar, sicer producent plošče, odbrusi oster odgovor in ga spotoma preimenuje v Dimitrija Trupla. 4. novembra 1979 Igor na RŠ uvede legendarno Rock fronto. Pankrtom producira prvo veliko ploščo, Dolgcajt, ki v trgovine pride 8. februarja 1980. Naslednje leto organizira koncert Siouxie & The Banshees in prvi Novi rock. Novi rock se bo uveljavil kot osrednja rockerska manifestacija v Sloveniji, z organizacijo okroglih miz o aktualnih (sub)kulturnih in političnih vprašanjih pa Vidmar poskrbi, da Novi rock ni zgolj mladinska zabava, pač pa poskrbi tudi za refleksijo in samorefleksijo.
Jeseni 1981 izbruhne nazi punk afera, vendar Vidmar v Rock fronti dobro ime punka med ofenzivo udbovsko-partijskih odredov ubrani. Kot novinar skupaj z Gorazdom Suhadolnikom in Petrom Mlakarjem raziskuje komunistične povojne zločine in predvaja intervju z žrtvijo dachavskih procesov Andrejem Bohincem ter reportažo z domobranskega grobišča na Crngrobu. Sezono 1982 skupaj z glavnim urednikom RŠ Urošem Mahkovcem, Igorjem Bavčarjem, Srečom Kirnom in Viko Potočnik začne z organizacijo koncerta Solidarnosti. Za koncerte je pripravljen storiti vse in njegov veliki uspeh je, da v Hali Tivoli med nastopi naposled ugasnejo luči. Na drugem Novem rocku nastopijo Laibachi, Vidmar pa med njimi in Pankrti povleče vzporednico državotvornega rocka. Ker na Borštnikovo srečanje pride z bedžem NAZI PUNKS FUCK OFF, v Rožo pa s CRAZY GOVERNMENTS in kljukastim križem, ga ovadijo in leta 1983 mora za 30 dni v zapor. Leta 1984 ga zaprejo še za 20 dni, ker je na RŠ izvedel »samozaščitni test« in zavrtel komad Deutschland, Deutschland über alles v izvedbi Nico. Kot urednik glasbene redakcije ŠKUC-a leta 1985 izda prvo domačo ploščo Laibachov. Pred in po njej soproducira, miksa ali prepeva še na LP-jih Parafov, Lepo je, Novi punk val, 1984-48, Scraping Foetus, Benjamina Zepheniaha in Pixies. V Ljubljano pa med drugim pripelje 23 Skidoo, Amebix, Angelic Upstarts, Anti-Nowhere League, Cassandro Complex, Christian Death, Crime & The City Solution, D.O.A., Diamando Galas, Dinosaur Jr., Discharge, Dubliners, Einstürzende Neubauten, dvakrat The Fall, Firehose, GBH, Henryja Rollinsa, Iggyja Popa, Jane’s Addiction, Jesus & MaryChain, Killing Joke, Mission, dvakrat Nicka Cavea, dvakrat Nico, Pere Ubu, Pixies, Poison Girls, Ramones, Rapeman, Residents, Sisters of Mercy, trikrat Sonic Youth, Swans, Test Department, UK Subs, Virgin Prunes, X-mal Deutschland, Youth Brigade in Gun Club. One-man-band podjetje R.O.P.O.T., ROck Promocija Oddelek Tujina, ki ga za te namene ustanovi, organizira tudi koncerte drugje po Jugoslaviji. Na Vidmarjev rojstni dan leta 1987 odigrajo Pankrti poslovilni Zadnji pogo v Ljubljani. Skupaj z Gregorjem Tomcem, Janezom Janšo in Perotom Lovšinom igra nogomet za M PUNK United Team. Spomladi 1988, ko izbruhne afera JBTZ, je član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic. Ko pade ideja, naj Odbor organizira velik koncert, ki naj bi imel podobno sporočilo kot tisti v podporo poljskemu sindikatu Solidarnost leta 1982, se Vidmar zavzame za veliko zborovanje na prostem. Zadolžen je za izvedbo zborovanja na Kongresnem trgu, a tudi njega preseneti, ko na zborovanje pride več deset tisoč ljudi. Organizira tudi zborovanje Odbora novembra 1988 in maja 1989.
Na volitvah leta 1990 sicer sodeluje na listi ZSMS-LS, vendar se v stranko ne včlani.
Od leta 1989 kot aktualno politični komentator sodeluje v oddaji RTV Slovenija Studio City, do leta 2018 je urednik in voditelj oddaje Drugi val na Valu 202. Po motivih iz Vidmarjevega življenja Jurij Hudolin leta 2020 napiše literarizirano biografijo, roman Samohodec.