Velikonja, Iga (Ignacija)

Višja medicinska sestra, inštrumentarka.

Gimnazijo je obiskovala v Celju. Po dveh letih študija na Dentistični šoli v Mariboru, se je leta 1968 vpisala na Višjo medicinsko šolo v Ljubljani in v treh letih diplomirala. Leta 1971 se je zaposlila na stari kirurgiji na anasteziji, leto kasneje pa je bila poslana na oddelek za intenzivno nego (šok sobo) v Bolnico dr. Petra Držaja (BPD) v ljubljanski Šiški. Leta 1974 je postala inštrumentarka na  Kirurški kliniki, na kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo v bolnici dr. Petra Držaja. Tam je delala do svoje upokojitve leta 2006.

V politično vrenje konca 80-tih in začetka 90-tih let 20. stoletja se je vključila na pobudo moža, zdravnika in člana SDSS dr. Tineta Velikonje. Na njunem domu v ljubljanskih Dravljah so se v poznih večernih urah  pogosto srečevali vodilni ljudje novo nastajajoče politične opozicije Demos. Ob naporni službi in dveh osnovnošolskih hčerkah se s politiko sprva ni nameravala intenzivno ukvarjati. Spodbuda bližnjih pa jo je slednjič spodbudila k sodelovanju na občinskih volitvah aprila 1990.

V volilni enoti 11 – Zdravstveno varstvo, je bila kot kandidatka SDSS izvoljena za delegatko Zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana- Šiška. Na 1. skupni seji zborov Skupščine občina Ljubljana- Šiška, ki je potekala 9., 16. in 23. maja 1990 je bila izvoljena še za podpredsednico skupščine. V tej funkciji je ob drugih zadolžitvah večkrat nadomeščala župana Skupščine občine Ljubljana – Šiška Staneta Žagarja na popoldanskih in večernih protokolarnih dogodkih. Seje v stavbi občine Šiška na Trgu prekomorskih brigad 1 (danes so tu tudi prostori Upravne enote Ljubljana- izpostava Šiška), so bile običajno sklicane enkrat mesečno, v popoldanskih urah. V spominu ji je ostal zlasti čas obrambe Slovenije poleti 1991, ko je morala usklajevati službeno, privatno in politično delovanje. Kot dežurna zdravstvena delavka je ob alarmih za zračni napad sodelovala pri evakuaciji različnih pacientov do bližnjega zaklonišča, ki se je nahajalo med BPD in Zdravstvenim domom Šiška. Ob skrbi za hčerki, je bila kot ena izmed vodilnih občinskih delavk v pripravljenosti za sklic izrednih sej na že prej dogovorjenih skrivnih lokacijah v ljubljanski Šiški. Kot delegatka in podpredsednica šišenske skupščine je že pred izbruhom vojne prejela bojno opremo in se urila na strelskih vajah.