Včlanitev Slovenije v OZN
Slovenija je postala članica Organizacije združenih narodov (OZN) 22. maja 1992. S tem dejanjem se je zaokrožil proces osamosvajanja Slovenije ter uveljavljanja njene državnosti, dokončno je bilo potrjeno, da je Slovenija suverena, enakopravna in priznana, polnopravna članica mednarodne skupnosti. Z včlanitvijo v OZN je bila tudi v mednarodnopravnem pogledu uveljavljena pravica slovenskega naroda do samoodločbe.
Za članstvo Slovenije v OZN je bil predpogoj njeno priznanje s strani večine svetovnih držav, posebej pa članic EU in stalnih članic Varnostnega sveta OZN. Čeprav so nekatere države, posebej Avstrija in Nemčija, odkrito podpirale slovenske osamosvojitvene aspiracije, sta bila Zahod in mednarodna skupnost v začetku do tega procesa zadržana zaradi skrbi in negotovosti glede posledic razpada Jugoslavije. Čeprav je k postopni podpori Evrope in pozneje drugih svetovnih držav za priznanje Slovenije ter njeno članstvo v mednarodnih organizacijah prispevala tudi agresorska politika takratne Srbije in Jugoslovanske ljudske armade, poleg tega pa še siceršnji demokratični in osvoboditveni procesi, ki so od padca Berlinskega zidu potekali na območju nekdanjih socialističnih držav Vzhodne Evrope, zasluge za vzpostavitev državnosti, priznane po mednarodnem pravu, pripadajo aktivni in angažirani diplomaciji novonastale države. Ta je v tistem ključnem času na čelu z ministrom za zunanje zadeve Dimitrijem Ruplom uspela s trdim, zavzetim in ciljno usmerjenim delom odigrati prepoznavno vlogo na mednarodnem parketu ter mednarodno skupnost prepričati v zaščito vitalnih slovenskih interesov.
15. januarja 1992 je bila Slovenija ob potrditvi izpolnjevanja sprejetih kriterijev in pogojev iz Smernic za priznanje novih držav v Vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi ter Deklaracije o Jugoslaviji s strani ES, predhodnice današnje EU, in njenih držav članic (razen Grčije) priznana kot neodvisna država. Temu množičnemu, prelomnemu priznanju so se na ta dan pridružile tudi številne države izven ES, na primer sosednji Avstrija in Madžarska, pa tudi Kanada, Poljska in druge. Sloveniji so se odprla vrata za priznanja s strani najpomembnejših svetovnih velesil – Ruske federacije 14. februarja 1992, ZDA 7. aprila 1992 ter Kitajske 27. aprila 1992. Do konca leta 1992 je Slovenijo priznalo 125 držav.
Slovenija je 5. maja 1992 kot prva izmed držav naslednic SFRJ s pismom njenega predsednika Milana Kučana, naslovljenega generalnemu sekretarju OZN Boutrosu Boutrosu Ghaliju, vložila prošnjo za sprejem v članstvo v OZN. V pismu je naznanila, da demokratično izvoljena vlada Republike Slovenije v celoti izvršuje kontrolo nad svojim ozemljem ter izvaja miroljubno politiko, skladno z načeli in cilji OZN. Glede na to, da je Slovenija že kot del skupne države Jugoslavije prispevala k uresničevanju ciljev te svetovne organizacije, je v pismu izkazala pripravljenost častno nadaljevati izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz Ustanovne listine OZN, ter prispevati k iskanju miroljubne rešitve jugoslovanske krize. Pismu predsednika države je bila priložena tudi uradna deklaracija, s katero se je Republika Slovenija zavezala prevzeti in izpolnjevati obveznosti, vsebovane v Ustanovni listini OZN.
Prvotno, ustanovno članstvo v OZN (original members) danes ni več mogoče, saj je namenjeno 51 državam, ki so bile na strani zaveznikov med drugo svetovno vojno ter so sodelovale pri ustanovitvenih aktih in konferencah OZN. Postopek za t. i. »naknadno članstvo« urejajo 4., posredno pa tudi 18. in 27. člen Ustanovne listine OZN, ki dopuščajo članstvo v organizaciji vsem miroljubnim državam, ki prevzamejo obveznosti, vsebovane v Ustanovni listini OZN in so jih sposobne in voljne izpolnjevati. Kandidaturo za članstvo vloži država sama s pisno prošnjo generalnemu sekretarju OZN, pristojni oddelek sekretariata nato pripravi podrobno analizo o prošnji in državi. Ta posreduje prošnjo Varnostnemu svetu, natančneje njegovi komisiji za članstvo novih držav. V Varnostnemu svetu mora za novo članstvo glasovati vsaj devet članic, med njimi ne sme biti proti nobena stalna članica. Šele po pozitivnem glasovanju v Varnostnemu svetu mora sprejetje nove članice potrditi še Generalna skupščina z dvotretjinsko večino glasujočih.
Glede na to, da je bila Slovenija ob vložitvi prošnje za članstvo v OZN že priznana kot samostojna država s strani vseh petih stalnih članic Varnostnega sveta, je bilo soglasje za članstvo pričakovano. Skladno s predpisanim postopkom za sprejem članstva v OZN je Varnostni svet 18. maja 1992 na svojem 3077. zasedanju brez glasovanja, kar izkazuje soglasnost, sprejel resolucijo 754 (1992). Z njo je ta ključni organ, pristojen za vzdrževanje svetovnega miru in varnosti, po presoji vloge za članstvo Generalni skupščini OZN priporočil, da Slovenijo sprejme v članstvo OZN.
22. maja 1992 je bila v Generalni skupščini OZN soglasno, brez glasovanja, sprejeta resolucija 46/236, na podlagi katere je Slovenija postala 176. članica OZN. Včlanitev so na zasedanju pozdravile vse geografske skupine v OZN. Od nekdanjih jugoslovanskih republik sta bili na isti dan v OZN sprejeti tudi Hrvaška in Bosna in Hercegovina.
Na ta dan je slovenska delegacija v Generalni skupščini OZN zasedla mesto z napisom »Slovenia« in pred palačo OZN v New Yorku so prvič dvignili slovensko zastavo. Vodja slovenske delegacije ob sprejemu Slovenije v OZN je bil takratni predsednik Milan Kučan, ob njem pa so na dogodku prisostvovali še takratni minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel ter med drugim predstavnika nove slovenske države Ernest Petrič in Ignac Golob.
S članstvom v OZN je Slovenija pridobila vse pravice in obveznosti, ki pripadajo članicam OZN. Če povzamemo, so pravice držav članic OZN naslednje: (1) pravica sodelovanja pri delu organizacije in sestavi njenih glavnih organov, z izjemo članstva v Varnostnem svetu; (2) pravica glasovanja; (3) pravica do pristopa k mednarodnim pogodbam, sprejetim v okviru OZN; (4) pravica do samostojnega določanja državnih predstavnikov v organizaciji in vzpostavitev stalnih misij; (5) pravica sodelovanja na konferencah OZN in (6) pravica do enostavnega pristopa k specializiranim agencijam OZN. Ena pomembnejših pravic članic je vsebovana v načelu suverene enakosti, kar pomeni, da imajo vse države članice enake pravice v mednarodni organizaciji.
Na drugi strani so dolžnosti držav članic, da vestno in pošteno izpolnjujejo obveznosti iz Ustanovne listine; da rešujejo svoje mednarodne spore z mirnimi sredstvi; da se vzdržujejo grožnje s silo ali uporabe sile in da v polni meri pomagajo OZN v vsaki akciji, kar pomeni, da imajo članice dolžnost ravnanja v skladu s cilji in načeli mednarodne organizacije ter da spoštujejo njene odločitve. Nasprotno pa za mednarodne organizacije velja prepoved vmešavanja v notranje zadeve države članice oziroma v tiste zadeve, ki niso izrecno prenesene v pristojnost organizacije (t. i. načelo domaine reservé). Dodati je treba, da to načelo ne izključuje uporabe prisilnih ukrepov Varnostnega sveta OZN. Danes je to načelo bistveno omejeno s pravili mednarodnega prava na več področjih, vključno z varstvom človekovih pravic, manjšin, okolja in podobno.
Na podlagi članstva Slovenije v OZN je ta v naslednjih mesecih postala članica drugih pomembnih mednarodnih organizacij – če omenimo le nekatere med njimi – Mednarodnega denarnega sklada (15. januarja 1993), Svetovne banke (25. februarja 1993), Sveta Evrope (14. maja 1993) ter Svetovne trgovinske organizacije (30. julija 1995).
Dan včlanitve Slovenije v OZN, 22. maj, se praznuje kot dan slovenske diplomacije.
Galerija

Slovenska delegacija v generalni skupščini OZN na dan včlanitve Slovenije v OZN (vir: arhiv MZZ RS)
Literatura
Pismo predsednika Varnostnega sveta generalnemu sekretarju OZN glede vloge Slovenije za članstvo v OZN, dokument A/46/920, 18. maj 1992.
Polak Petrič, A. (2012). Kronologija mednarodnopravno pomembnih dogodkov, ki so privedli do včlanitve Republike Slovenije v OZN. V: 20 let članstva Slovenije v Združenih narodih / Cerar, B., Koprol, M., Kirn A. (ur). Mengeš: Center za evropsko prihodnost, str. 67–83.
Resolucija Varnostnega sveta 754 (1992).
Resolucija Generalne skupščine OZN 46/236 (1992).
Rupel, D. (1992). Skrivnost države: spomini na domače in zunanje zadeve 1989–1992. Ljubljana: Delo, Slovenske novice.
Vloga Republike Slovenije za sprejem v članstvo OZN, dokument A/46/913, S/23885, 7. maj 1992.
Seznam slikovnega gradiva
Slovenska delegacija v generalni skupščini OZN na dan včlanitve Slovenije v OZN (vir: arhiv MZZ RS)