Štebi, Anton
Anton Štebi je bil elektrotehnični inženir in politik. Po realki v rojstnem mestu je 1904 doštudiral elektrotehniko v Nemčiji; študijsko je 1906 obiskal ZDA in se seznanil s problemi množične industrijske produkcije. Delal je na Dunaju in v Sarajevu, med Slovenci pa se je – podobno kot njegova sestra Alojzija Štebi – uveljavil kot socialdemokratski politik. Zaradi kritičnega stališča do prešibke dejavnosti JSDS se je zapletel v nesoglasja z vodstvom stranke.
Med prvo svetovno vojno je bil Štebi v inženirskih enotah; ob njenem iztekanju je začel izdajati list Demokracija in se v nemirnih časih kot glasnik do vodstva kritičnega krila JSDS začel uveljavljati v njej. Južne Slovane je tedaj imel za en narod, vendar je menil, da se ne morejo združiti v eno državo, ker jih delijo prevelike razlike v kolektivni psihi. Zelo kritičen je bil do Srbov v predvojni kraljevini Karađorđevićev; imel jih je za zelo spretne v politiki in trgovini ter drugačne od Hrvatov in Slovencev. Verjel je v samoodločbo in je kot tak kritiziral aneksionizem, vendar novih meja ni videl kot popolnoma narodnostnih. Trst je zahteval za državo južnih Slovanov razpadajoče habsburške monarhije.
Po razpadu Avstro-Ogrske je postal delovni inšpektor na območju pristojnosti Narodne in Deželne vlade v Ljubljani; kot socialdemokrat se je radikaliziral in se bližal zagovornikom komunističnih načel, zaradi česar je 1919 izstopil iz JSDS. Od 1920, ko se je preselil v Beograd, kjer je bil glavni delovni inšpektor in načelnik oddelka na ministrstvu za socialno politiko. Leta 1924 se je vrnil v Ljubljano ter postal zastopnik tovarn Elin in potem še Škoda za Jugoslavijo. S komunisti je sodeloval pri izdajanju marksistične literature, toda ko se je začela policija zanimati zanj, se je politično spet pasiviziral ter se posvetil svoji gospodarski dejavnosti in problematiki dela. Tretjič je bil v politiki aktiven po koncu diktature kralja Aleksandra. Po ponovni uvedbi parlamentarizma je zagovarjal avtonomijo Slovenije in razdelitev Jugoslavije na 7 samoupravnih enot. Podpiral je politiko ljudske fronte, pa tudi združene opozicije pod vodstvom Vladka Mačka. Prav tako se je povezal z begunci, ki so se prek rapalske meje zatekli v Jugoslavijo.
V letih pred drugo svetovno vojno je Štebi kot strokovnjak vodil dobave sodobne tehnike na ministrstvu za vojsko in mornarico. V začetku aprilske vojne 1941 je bil v Beogradu, nato se je ilegalno zatekel v Ljubljano in na Vrhniko ter se potem začasno preselil v Kraljevico, od koder se je decembra 1941 vrnil v Ljubljano in se vključil v organizacijsko strukturo OF. Februarja 1942 je bil aretiran in poslan v zapore v Italiji; nazadnje so ga okupatorji vrnili v Ljubljano ter ga ustrelili kot talca.