Sporočilo Odbora za varstvo človekovih pravic št. 90

Predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik je v govoru na prireditvi ob občinskem prazniku občine Vič Rudnik, 25. aprila 1989, grobo napadel Odborovo stališče, ki slovenski politiki očita “medlo defenzivno ravnanje”, posebej, ko gre za odsotnost njene “jasne besede o zakonitosti procesa”. Pri tem predsednik Stanovnik ni izbiral besed. V nasprotju z znano zadržanostjo organa, ki mu predseduje, ko gre za ocene o zakonitosti posameznih dejanj, je uporabljal celo tako grobe diskvalifikacije kot “igranje z usodo naroda”, “zločin nad narodom” itd.

Predsednik Stanovnik je izrecno dejal, da je “od prvega dne slovenska politika ali oblast zahtevala, da mora biti proces javen, da morajo imeti fantje neodvisne advokate in da mora biti proces v slovenskem jeziku… Stvar je tako razburkala slovenske množice, da smo predlagali pomilostitev, ki bi bila v splošnem interesu. Pomilostitev ne pomeni zanikanja zakona in sodbe, pomeni le odpuščanje prestajanja preostale kazni… Več kot to, kar smo naredili, nismo mogli. Zdaj pa nekateri obtožujejo oblast, da je nepokončna in neodločna.”

Odbor sporoča slovenski javnosti, da njegova kritičnost do slovenske politike in oblasti temelji v prvi vrsti na očitnem neizpolnjevanju njenih lastnih stališč. V zvezi s tem opozarjamo javnost in predsednika Stanovnika posebej, da je predsedstvo SR Slovenije 14. julija 1988 sklenilo:” …da je treba po končanem procesu pripraviti celovito poglobljeno in kritično, pravno-strokovno in politično analizo, ki bo odgovorilo ne le na vprašanja o zakonitosti postopka z vidika pravic obtoženih, ampak bo pojasnila celoto okoliščin, v katerih je do procesa prišlo in v katerih se je proces odvijal. Ta svoj sklep je predsedstvo sporočilo skupščini SR Slovenije, podprlo pa je tudi odločitev skupščine in organov družbenopolitičnih organizacij, da se s skupnim delom pripravi takšna celovita analiza.”

Ker skupina delegatov za celovito proučitev okoliščin procesa proti četverici ni dobila pooblastil, da bi sodila o “zakonitosti postopka z vidika pravic obtoženih”, ostaja sklep predsedstva SR Slovenije neizpolnjen. Še več. To predsedstvo ni naredilo niti enega koraka k njegovi uresničitvi, ampak je skupaj z izvršnim svetom celo zaviralo sprejem poročila skupine delegatov v skupščini. Prav tako ni bilo sposobno preskrbeti niti spornega vojaškega dokumenta, niti zagotoviti, da bi predstavnik Slovenije v Predsedstvu SFRJ Stane Dolanc njegovo vsebino celovito reproduciral delegatom. Potem pa, ko je bila informacija o nezakonitosti dveh točk spornega vojaškega povelja kljub vsemu končno sprejeta v skupščini, predsedstvo SR Slovenije v zvezi s to izredno nevarno kršitvijo ustavnosti in zakonitosti ni ukrenilo še ničesar, čeprav je po ustavi dolžno varovati prav to: ustavnost in zakonitost v SR Sloveniji.