Sporočilo Odbora za varstvo človekovih pravic št. 79
Izvršni svet skupščine SR Slovenije je na seji dne 16. februarja 1989 sprejel Mnenje k informaciji in stališčem skupine delegatov za proučitev ozadja procesa proti četverici. Še isti dan je mnenje IS v ključni točki podprlo predsedstvo SR Slovenije. Oba organa sta svoja stališča 17.2.1989 posredovala Predsedniku skupščine SR Slovenije, ta pa jih je še isti dan poslal predsednikom občinskih skupščin oziroma delegacijam za republiško skupščino. Niti Mnenje IS SRS niti Mnenje Predsedstva SRS nista bili ne v petek in ne v soboto javno objavljeni, kljub temu, da ne nosita nikakršnih oznak o zaupnosti.
Mnenje IS SRS v bistveni točki nasprotuje stališčem, ki jih je skupina delegatov predlagala v sprejem republiški skupščini. Izvršni svet namreč meni, da je ocena skupine delegatov, ki pravi, da je “sporno vojaško povelje v dveh točkah nezakonito in v neskladju z načeli pravne države ter v nasprotju z duhom ustave naše demokratične socialistične družbene ureditve” preuranjena in vprašljiva. Zato predlaga skupščini SR Slovenije, naj sprejme zgolj sklep, da je potrebno “vsestransko preučiti utemeljenost opozorila” skupine delegatov, češ da gre v primeru dveh točk za protizakonitost itd… . IS namreč meni, da po obstoječi zakonodaji JLA dejansko ima vso pristojnost, da sprejema tudi politično-varnostne ocene.
V zvezi z navedenim Odbor opozarja:
1. IS in predsedstvo sta v tej za slovensko javnost izjemno važni zadevi javnost povsem obšla. Svoji stališči sta preko skupščine dostavila zgolj delegatom in to tik pred sejo in po tem, ko je večina delegacij že zasedala in stališča skupine večinoma podprla. Zato Odbor utemeljeno sumi, da del slovenske politike uporablja stare in že preizkušene metode vplivanja na ključne skupščinske odločitve.
2. da je bila skupina delegatov ustanovljena že pred štirimi meseci in da je to več kot dovolj časa, da se ugotovi, ali JLA ima ali nima pristojnosti, da sprejema varnostno-politične ocene. Ob tem dejstvu Odbor opozarja predvsem na posledice, ki jih ima za neko pravno državo lakonična ugotovitev in javno priznanje najvišjih republiških organov, da lahko armada samostojno sprejema tudi varnostno-politične ocene.
3. IS SRS v svojem mnenju navaja samo določbe zakonov, sklicuje pa se celo na nekatere strogo zaupne podzakonske akte, ki naj bi celo nižjim enotam oziroma poveljstvom JLA dejansko dajale pristojnost, da sprejemajo varnostno-politične ocene, hkrati pa IS vsega skupaj sploh ne presoja predvsem z vidika ustavnosti in legitimnosti na čemer je še posebej vztrajala skupina delegatov. Kajti tudi če bi zakoni armadi res dajali omenjena pooblastila, te določbe nimajo ustrezne podlage v ustavi in gre potem za evidentno protiustavnost določb zakona o ljudski obrambi in zakona o temeljih sistema državne varnosti. Skupina delegatov je sporno vojaško povelje problematizirala tudi z vidika načel pravne države in duha ustave. Mnenje IS o tem ne govori niti ne navaja argumentov za stališče, češ da je to mnenje skupine delegatov neutemeljeno.
4. Sredstva javnega obveščanja naj takoj v celoti objavijo:
a. Stališča in predloge skupine delegatov
b. Mnenje IS SRS o stališčih in predlogih
c. Mnenje Predsedstva SRS o stališčih in predlogih
d. to sporočilo Odbora
e. in odgovor skupine delegatov brž ko ga bo izdelala (po zdaj znanih informacijah člani skupine tega Mnenja niso dobili)
in tako objektivno informirajo javnost o nasprotujočih si mnenjih in s tem ustvarijo vsaj minimalne pogoje za kvalificirano odločanje delegatov republiške skupščine.