Sporočilo Odbora za varstvo človekovih pravic št. 53
V zvezi z vprašanji, za katere je pooblaščen s strani svojih kolektivnih pristopnikov in individualnih podpisnikov, se Odbor za varstvo človekovih pravic obrača na slovensko javnost s svojim mnenjem o predlogih ustavnih amandmajev. To nam nalaga 4. točka pristopne izjave k Odboru, ki se glasi : “Odbor bo dajal pobude in predloge za zaščito državljanskih pravic in svoboščin in za spremembo zakonodaje.”
Izhajajoč iz skušnje v zvezi s priporom in obsodbo četverice pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, je Odbor posebej proučil tiste predloge amandmajev k ustavi, ki direktno zadevajo človekove pravice in državljanske svoboščine.
Odbor ugotavlja:
– 6. točka XXXIII. amandmaja določa: če zvezni organi neposredno izvršujejo zvezne zakone, druge predpise in splošne akte, so lahko z zveznim aktom pooblaščeni, da ustanavljajo organe in organizacijske enote za posamična področja z nalogo, da opravljajo določene upravne zadeve iz pristojnosti zveznih organov – med drugim tudi s področja državne varnosti. 12. točka XXXV. amandmaja pa določa, da federacija po zveznih organih ureja sistem varstva z ustavo določenega družbenega reda ( državno varnost ) in zagotavlja izvrševanje zveznih predpisov na tem področju, kadar je to v interesu vse države določeno z zveznim zakonom. S tem se ustvarja možnost, da se za dejavnost službe državne varnosti na območju posamezne republike ustanavljajo področni organi in organizacijske enote, ki bodo neposredno podrejeni zveznim organom.
V neki meri je bila podobna praksa v odnosih med zveznimi in republiškimi organi s področja državne varnosti uveljavljena že sedaj, vendar kot izjema in brez potrebne zakonske podlage. Ta praksa se sedaj pravno institucionalizira.
Menimo, da bi tak ustavno zagotovljen položaj državne varnosti tudi to institucijo postavil zunaj pristojnosti republike. To je v nasprotju s temeljno zasnovo odnosov med narodi SFRJ. Poleg tega pa s tem ni dano nikakršno zagotovilo za učinkovitejše varstvo z ustavo določene ureditve.
– 6. točka XXXVIII. amandmaja določa med drugim pristojnost zveznega sodišča, da odloča, kadar to določa zvezni zakon, o kršitvi z ustavo SFRJ določenih svoboščin in pravic človeka in občana, in sicer z namenom, da se omogoči enako uresničevanje teh pravic in svoboščin na ozemlju SFRJ. Menimo, da je odločanje o človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah stvar nacionalne suverenosti in mora biti vrhovna instanca na tem področju republiško vrhovno sodišče.
– XXXIV. amandma, ki predvideva zunaj proračunsko samostojnost financiranja JLA, postavlja armado v položaj institucije, ki je nad družbo.
Ocena teh amandmajev v njihovi notranji povezanosti odraža ” scenarij “, ki lahko v temeljih ogrozi človekove pravice in državljanske svoboščine:
– vojska se postavlja nad družbo;
– državna varnost dobi svoje neposredne izpostave v republikah;
– varstvo človekovih pravic in državljanskih svoboščin se postavlja v neposredno pristojnost federacije;
– zvezno sodišče dobi pristojnost za odločitve na področju človekovih pravic in državljanskih svoboščin.
Niso pa bili sprejeti predlogi, da ustava dovoli izjemno poseganje v posamezne ustavne svoboščine samo na podlagi sodne odločbe, ne pa na podlagi odločitve policije ali vojske.
Odbor ugotavlja, da celotna zasnova predloženih ustavnih amandmajev teži k vzpostavljanju federacije kot sistemske ravni, ki naj bi bila kot usmerjevalec družbenega razvoja nadrejena vsem republikam, konstitutivnim delom federacije. Odbor se pridružuje sodbi, da je tak način reorganizacije SFRJ v nasprotju z deklariranimi cilji nadaljnje demokratizacije in usmerjenostjo v tržno gospodarstvo; po mnenju Odbora bodo predloženi amandmaji, če bodo sprejeti, sedanjo krizo še bistveno poglobili in zaostrili! Predvidena ureditev je v nasprotju z nacionalno suverenostjo, ki lahko temelji samo na zagotovljenih človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah.
Na podlagi vsega povedanega ugotavljamo, da predloženi ( še posebej navedeni ! ) ustavni amandmaji ogrožajo temeljne človekove pravice in državljanske svoboščine, za katere se Odbor zavzema že po svojem ustanovnem aktu in po svoji funkciji. Zato pozivamo slovensko javnost, da se njihovemu sprejetju upre z vsemi legalnimi sredstvi, delegate v skupščini SRS pa, da jih zavrnejo.