Sporočilo Odbora za varstvo človekovih pravic št. 46
I.
Odbor za varstvo človekovih pravic je 27.7.1988 zaprosil Predsedstvo SR Slovenije, naj zavzame stališče do vprašanja, ali je vojaški dokument, ki je podlaga obtožbi proti Janši, Borštnerju, Tasiću in Zavrlu, v skladu z ustavno in zakonsko določenimi funkcijami JLA. Tudi od ustavnosti tega dokumenta je namreč odvisna zakonitost postopka proti obtoženim. Predsedstvo SR Slovenije je danes sporočilo, da za vsebinski odgovor ni pristojno. Odbor je v nasprotju s tem prepričan, da je predsedstvo SR Slovenije dolžno na to vprašanje vsebinsko odgovoriti že na podlagi 205. člena ustave SFRJ, po katerem so za ustavnost in zakonitost dolžni skrbeti vsi državni organi, zlasti pa na podlagi naslednjih ustavnih določb:
– “Nedotakljiva in neodtujljiva pravica in dolžnost slovenskega naroda… in občanov SRS je varovati in braniti neodvisnost, suverenost… in z ustavo določeno družbeno ureditev SRS in SFRJ” (299. člen ustave SRS),
– “SR Slovenija v skladu s temelji sistema ljudske obrambe ureja in organizira ljudsko obrambo na svojem območju” (301. člen ustave SRS in smiselno enako 239. člen ustave SFRJ),
– “Predsedstvo republike v okviru načrtov, sklepov in smernic Predsedstva SFRJ (torej mora te načrte in smernice poznati in v primeru njihove ustavne spornosti takoj sprožiti ustrezne postopke, opomba Odbora) določa načrte obrambe republike… itd.” (378. člen ustave SRS).
Še posebej pa Odbor poudarja nesporno pristojnost predsedstva SR Slovenije za obravnavanje tovrstnih vprašanj glede na določbo 377. člena ustave SRS, po kateri “predsedstvo obravnava vprašanja, ki se nanašajo na enakopravnost narodov in narodnosti in usklajevanje temeljnih interesov SR Slovenije in drugih republik in avtonomnih pokrajin, zavzema stališča o teh vprašanjih in daje pobude in predloge za njihovo reševanje”. Med te temeljne skupne interese pa po določbi 244. člena ustave SFRJ seveda spada tudi zagotavljanje družbene samozaščite, obrambe države, temeljnih demokratičnih svoboščin in pravic itd.
Ker predsedstvo SR Slovenije teh svojih ustavnih pravic ni uporabilo, Odbor predlaga Skupščini SR Slovenije kot najvišjemu organu oblasti v SR Sloveniji:
1. da v okviru že navedenih ustavnih določb in svojih pristojnosti sama obravnava vprašanje ustavnosti in zakonitosti spornega vojaškega povelja in do njega zavzame stališče, in sicer na izredni seji, ki naj bo zaradi izjemne pomembnosti tega vprašanja za spoštovanje suverenosti in ustavne ureditve sklicana takoj – ali s to posebno točko vsaj takoj razširi dnevni red prve že sklicane seje skupščine.
2. da na podlagi 382. člena ustave SRS zahteva od Predsedstva SR Slovenije njegovo stališče o tem vprašanju – kolikor predsedstvo vsebinskega stališča ne bi sprejelo že pred to sejo skupščine in na njej o tem že poročalo, pri čemer bi bilo v primeru različnih mnenj znotraj predsedstva treba skupščino in javnost seznaniti s stališčem vsakega posameznega člana, kar je osnova za njihovo odgovornost pred skupščino in pred javnostjo.
Odbor predlaga svojim kolektivnim in individualnim članom, naj v svojih organizacijah takoj zahtevajo sestanke delegacij za delegiranje delegatov v skupščine in na njih na podlagi 99. in 100. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije predlagajo uradno vložitev teh dveh zahtev predsednikom posameznih zborov Skupščine SR Slovenije. Lahko pa to predlagajo tudi na rednih sestankih teh delegacij, ki so seveda odprti in se jih ima pravico udeležiti vsak član organizacije. Možno je predlagati tudi sklic zborov delavcev in podobno. Če se bo delegacija v posamezni organizaciji s pobudo strinjala, jo pošljite skupini delegatov za delegiranje v Skupščino SR Slovenije (ki je pri občinski skupščini, ponekod za več občin skupaj). Osnovne organizacije ZKS, ZSMS, ZSS, krajevne konference SZDL itd. lahko pošljejo pobudo tudi svojim občinskim in republiškim vodstvom. Vse pa prosimo, naj po en izvod pobude pošljejo Skupščini SR Slovenije in v vednost Odboru.
Odbor predlaga tudi takojšen sklic izredne seje predsedstva RK SZDL Slovenije ali uvrstitev ustrezne točke na dnevni red redne seje, če bo ta sklicana kmalu. Odbor ob tem poziva svoje kolektivne in individualne člane iz vrst družbenopolitičnih organizacij, da v okviru svojih organizacij takoj sprožijo ustrezne pobude in jih naslovijo svojim republiškim vodstvom, ki imajo tako izredno sejo pravico zahtevati.
II.
Opisane okoliščine narekujejo, da skličemo plenarno sejo Odbora, ki bo v ponedeljek, 5. septembra 1988, ob 18. uri, na Kersnikovi 4, v Ljubljani.