Sporočilo Odbora za varstvo človekovih pravic št. 45

1. Obtoženci in Odbor so bili preko dnevnega tiska seznanjeni s tem, da je vojaški tožilec Živko Mazić vložil pritožbo zoper sodbo vojaškega sodišča v Ljubljani s katero so bili Ivan Borštnar, David Tasić, Janez Janša in Franci Zavrl obsojeni na zaporne kazni. Povzetek pritožbe je bil že objavljen, medtem pa obtoženci pritožbe sploh še niso prejeli.

Iz povzetkov v dnevnem tisku ni jasno ali pritožba vsebuje še kakšne druge poleg objavljenih razlogov, ki so vojaškega tožilca navedli k temu dejanju. Če jih ne, je sklicevanje na ” napačno oceno stopnje družbene nevarnosti dejanja in storilcev”, po tem, ko niti v sodbi, še manj pa v preiskovalnem postopku in na glavni obravnavi ni bilo nikakršnih dokazov o storjenem kaznivem dejanju, pač pa mnogi indici kažejo, da ga je Ivan Borštnar morda šele odkril, mogoče razumeti samo kot postopanje po vnaprej pripravljenem scenariju.

Odbor bo takoj, ko bo dobil pritožbo skupaj z obtoženimi natančneje preučil njeno vsebino.

2. Odbor pričakuje, da bo Predsedstvo SR Slovenije v najkrajšem času odgovorilo na vprašanje Odbora, ki zadeva vsebino spornih fotokopij oz. delov dokumenta in, ki je objavljeno v 40. Sporočilu za javnost, 27. julija 1988. Utemeljen sum demokratične javnosti, da fotokopije zadevajo tak dokument s katerimi JLA bodisi načrtuje ali že izvaja aktivnosti, ki prekoračujejo njena zakonska in ustavna pooblastila, se je v času do sedaj še okrepil. V odločbi št. KI 53/88, s katero je vojaški preiskovalni sodnik Milan Ranić 4. julija 1988 začel preiskavo zoper Janeza Janšo in Ivana Borštnerja, je med drugim tudi opis spornega dokumenta, ki se močno razlikuje od vseh pojasnil, ki so jih o dokumentu do danes dali bodisi organi za notranje zadeve ali pa vojaški preiskovalni, sodni in drugi organi. V odločbi vojaškega preiskovalnega sodnika, ki je v nasprotju z določili ustave SFRJ in SR SlovenijE obtoženim izstavljena v srbohrvaškem jeziku, piše:”….. naredjenje Komandanta ljubljanske armijske oblasti strogo pov. br. 5044-3 od 8.1. 1988 godine, koje razradjuje konkretne zadatke pojedinih jedinica i komandi ljubljanske armijske oblasti u zaštiti imovine, objekata i opreme oružanih snaga u slučaju nasrtaja na njih…”

Citirani stavek potrjuje, da gre v spornem dokumentu za aktivnosti JLA proti tim. ” notranji nevarnosti ” in ga s tem spravlja v neposredno zvezo z znanimi ocenami vojaškega sveta o ” kontrarevoluciji” v Sloveniji in načrtovanim ” državnim udarom “. O utemeljenosti suma, ki ga je Odbor izrazil v vprašanju Predsedstvu SR Slovenije, govore tudi nekatera dejstva, ki so prišla na dan na glavni obravnavi in zadevajo motive Ivana Borštnarja. V obrazložitvi sodbe med drugim piše tudi, da je Borštnar vsebino povelja “.. razumel in ocenil kot nekakšno nevarnost in ogroženost za poedince in za narod na področju na keterem živi, v slučaju nekih neredov ipd.”, ” vsebino pa je ocenil kot zelo nevarno “, ” da dokument predstavlja nevarnost za to ljudstvo “, ” vsebino dokumenta je razumel tudi kot nekakšno bojazen za svoj slovenski narod”.

Odgovor Predsedstva SR Slovenije na zastavljeno vprašanje Odbora je torej ključen za pojasnitev celotne zadeve. Zato se tudi ne bo mogel izogniti oceni ali je sporni dokument v kakršnikoli zvezi z marčnimi dogodki o katerih je govoril predsednik CK ZK Slovenije Milan Kučan na sejah predsedstva CK ZKJ in CK ZKS, kot tudi ne pojasnilu o dejavnosti tistega organa Predsedstva SR Slovenije, katerega naloga je družbeni nadzor nad organi za notranje zadeve in ki ga vodi Andrej Marinc.