Sporočilo Odbora za varstvo človekovih pravic št. 44

Odbor za varstvo človekovih pravic je prejel odgovor polkovnika prim. dr. Sima Opačića, načelnika sanitetne službe Ljubljanskega armadnega območja (LAO) na svoje pismo, v katerem ga sprašuje o stanju zdravstvenega varstva vojaških zaporov, o stanju zdravja nekaterih zapornikov, na katere je bila opozorjena javnost, in o možnosti, da v vojaških zaporih kršijo določilo Tokijske deklaracije, ki zdravnikom prepoveduje prisilno hranjenje pripornikov, v primeru gladovne stavke.

Razveseljuje dejstvo, da je uradni organ JLA prekinil nekajmesečno tradicijo nepriznavanja in nekomuniciranja z Odborom, ki je bila opravičevana z izgovorom, češ da le-ta ni formalen oziroma legitimen organ. Upamo, da je to začetek argumentiranega dialoga, ki edini lahko prinese razumne rešitve.

Odbor ne dvomi, da so načela in pravila, po katerih se ravna zdravstvena služba v JLA res takšna, kot jih navaja v svojem odgovoru polkovnik Opačić. Vendar pa Odbor razpolaga z preverjenimi informacijami, ki nedvomno kažejo na to, da se praksa ravnanja s priporniki v vojaškem zaporu ne ravna vedno po teh načelih. Še več. V pravilniku, ki ureja ravnanje s priporniki v vojaškem zaporu, so določila, ki neposredno nasprotujejo Tokijski deklaraciji. Javno naprošamo dr. Opačića, da posreduje Odboru omenjeni pravilnik v celoti in tako omogoči, da bo javnost seznanjena z vsemi relevantnimi dejstvi. Odbor je bil obveščen tudi o zelo korektnem obnašanju zdravnika specialista kardiologa dr. Hajdinjaka iz vojaške bolnišnice, ki se je odločno pred pričami uprl zaporniškemu zdravniku (ob tem je navajal Tokijsko deklaracijo), ko je le-ta napovedal prisilno hranjenje. Nikakor ne mislimo, da so za primere, ki smo jih navajali v našem pismu, krivi vsi zdravniki oziroma celotna zdravstvena služba pri LAO. Omenjali smo konkretne primere in konkretne osebe ter za druge primere zahtevali zgolj pojasnila in to ravno zaradi tega, da ne bi prizadejali krivice vsem tistim zdravnikom in zdravstvenemu osebju LAO, ki svoje delo opravlja po načelu zdravniške etike.

Obstaja pa še vedno veliko dvomov glede naslednjih točk v odgovoru polkovnika Opačića:

1. V pravilniku vojaških zaporov in priporov Ljubljana, Metelkova 4, je poseben člen, ki se glasi:
“Če pripornik odklanja hrano, se o tem takoj obvesti upravnika zapora. Če se pripornika s prepričevanjem ne more odvrniti od tega, da bi odklanjal hrano, se pristopi k umetnemu hranjenju.”

2. V času od 1. 6. 1988 do 27. 7. 1988 je bilo v vojaškem priporu v Ljubljani najmanj troje primerov gladovnih stavk. To lahko potrdijo priče. Po besedah upravnika kapetana Pera Kopanje je to reden pojav v zaporu, po istem viru naj bi nekatere stavke in prisilno hranjenje prizadetih trajalo tudi preko 30 dni.

3. V juniju in juliju 1988 polkovnik Opačić ni nikoli obiskal pripornikov, zato svoje odgovore v primeru konkretnih zadev verjetno gradi na mnenjih in podatkih tretjih oseb, toda kljub temu ni razlogov, da mu ne bi verjeli, razen v primerih, ko ima Odbor preverjene nasprotne podatke.

4. V času gladovne stavke J. Janše so upravnik zapora, zaporniški zdravnik (polkovnik) in predsednik sodišča Đuro Vlaisavljević grozili tako njemu kot njegovim sorodnikom, da bodo čez dan, dva začeli s prisilnim hranjenjem. Predsednik sodišča Đuro Vlaisavljević je sorodnikom J. Janše dobesedno izjavil, “da z umetnim hranjenjem ne bodo čakali do njegove oslabelosti, temveč da bodo z njim pričeli takoj in to zato, ker so humani in hočejo prizadetemu samo dobro”.

5. Podatke o bolezni priprtega vojaka, po rodu Albanca, ki je imel po videzu vse znake bolezni tuberkuloze, so priprtim dajali pazniki in drugo osebje v vojaškem priporu. Imena ljudi, ki so dajali te podatke, so znana in resnica se tako lahko preveri. Dejstvo, da je polkovnik Opačić takoj ugotovil, za katero osebo gre in da iz njegovega odgovora izhaja, da ni bilo nobenih dilem glede njegove identitete, čeprav priporniki na tiskovni konferenci niso navajli nobenih njegovih osebnih podatkov, navaja na sklepanje, da je bilo zdravstveno stanje tega vojaka mnogo hujše, kot pa navaja on v svojem odgovoru oziroma kot to kaže zdravstvena dokumentacija.

Glede na prebiti prvi led Odbor upa in pričakuje, da se bodo v nadaljnjem javnem dialogu pojasnile tudi dileme, ki so ostale po tem odgovoru polk. dr. Sime Opačića. Zaradi nasprotujočih si informacij o posameznih konkretnih primerih pa predlagamo, da neodvisna zdravniška komisija pod okriljem Rdečega križa na kraju samem ugotovi stvarno stanje in tako na edino mogoč ter nedvoumen način odstrani vse dvome in morebitne nesporazume.