Sporočilo Odbora za varstvo človekovih pravic št. 30/a

Odbor za varstvo človekovih pravic ugotavlja, da je mobilizacija v boju za zakonit in korekten postopek z obtoženimi Janšo, Borštnerjem, Tasićem in Zavrlom s svojo nesluteno širino, politično zrelostjo in civilizacijsko ravnijo prinesla novo kvaliteto na jugoslovansko družbeno prizorišče in da omogoča nadaljnjo krepitev in širjenje jugoslovanske demokratične javnosti.

Dokazana duhovna moč in politična treznost demokratične javnosti sta zanesljiva garancija, da je v najkrajšem času mogoče uveljaviti nujne spremembe:

Ustavna in zakonska reforma, ki bo omogočila popolno in neovirano uveljavljanje človekovih pravic in svoboščin in odpravo možnosti za nenadzorovano in arbitrarno uporabo državnega nasilja.

Demonopolizacija sredstev javnega obveščanja, izmed katerih so številnim vsilile svoj nadzor posamične oblastne frakcije, tako, da jih zlorabljajo za svoj ozki interes, netijo slepe strasti in poskušajo manipulirati z množicami, s tem pa vse bolj rušijo družbeni in gospodarski sistem v deželi.

Zagotovitev demokratičnega družbenega življenja, tj. svobode mišljenja, izražanja, združevanja in političnega in sindikalnega organiziranja, zlasti pa odprava nesolidnih predpisov, ki skupinam na oblasti omogočajo uzurpacijo prerogativov in dušenje družbenih potencialov (npr. čl. 133 in njemu podobnih členov v KZ SFRJ, nedoločenih in raztegljivih določb o preiskovalnih postopkov, nenatančnih in ohlapnih določb o pravicah upravnih organov, nedoločenih in ohlapnih določb o kompetencah vojaških sodišč, ohlapnosti v definiciji vojaške skrivnosti).

Samo pravna država, ki zagotavlja dosežke klasične demokracije, je lahko ustrezen okvir za razvoj vseh družbenih potencialov in je nujen pogoj za izhod iz krize, katere nadaljnje zaostrovanje izraža prav toliko zgodovinsko nemoč sedanje vladajoče koalicije, kolikor njeno pogubno odločenost, da se obdrži na oblasti s pomočjo nenehnega izrednega stanja.

Odbor poziva vse demokratične sile v Jugoslaviji, da se v okviru svojih splošnih prizadevanj zavzamejo za pravičnost v postopku proti obtoženim, tj. za javnost procesa, obrambo s svobode in pravico do svobodne izbire branilca. Dosedanji potek postopka je popolnoma upravičil te zahteve demokratične javnosti. Obtožene brez potrebe in nezakonito zadržujejo v priporu. Obtožnica ne obvešča obtoženih o pravici obrambe do ugovora, ne navaja okoliščin in dejanj, ki bi jih morala dokazati, prikriva obrambo obtoženih in njihove motive, ki jih razglaša za nebistvene in nepomembne. Vojaško sodišče odvzema obtoženemu Zavrlu pravico do ugovora na obtožnico, s tem da njegovega ugovora ne obravnava, pač pa obtožnico po hitrem postopku razglaša za pravnomočno in sklicuje glavno obravnavo, še preden so zagotovljene osnovne procesno pravne predpostavke. Ne preiskava ne obtožnica ne postavljata vprašanja in ne zahtevata dokazov o ustavnosti in zakonitosti dokumenta, katerega domnevna tajnost je bila odkrita, pač pa že vnaprej verjamejo avtorju dokumenta, ki je v postopku zainteresirana stranka.
Ali je to “neodvisnost” vojaškega sodstva od hierarhije ? Vojaški branilci so se diskvalificirali s tem, da niso vložili ugovorov zoper obtožnico. Če vse to delajo javno, se moramo vprašati, kaj se dogaja in pripravlja tam, kamor pogled javnosti ne seže. Zato so zahteve demokratične javnosti popolnoma utemeljene in Odbor bo pri njih vztrajal vse do pravične razrešitve zadeve.