Sporočilo Odbora za varstvo človekovih pravic št. 104
I. Leto dni in pol po začetku procesa proti Janši, Borštnerju, Zavrlu in Tasiću so možnosti za obnovo procesa prav take, kot je bila verodostojnost celotnega policijskega, preiskovalnega in sodnega postopka. Vojaško sodišče v Ljubljani je že zavrnilo Borštnerjevo zahtevo za obnovo procesa, ostali obsojenci pa zahtev ne bodo vložili do konca dela skupščinske skupine delegatov, ki proučuje okoliščine in posledica procesa.
Odbor ugotavlja, da iz zadnjega vmesnega poročila izhaja, da se je skupina močno približala zelo pomembnim dejstvom, ki lahko pojasnijo mnoge okoliščine in ozadje procesa. To pa pomeni, da še ni končala svoje naloge! Upamo, da izjava predsednika predsedstva SR Slovenije v ekspozeju na skupni seji zborov skupščine 30.3.1989, naj bodo končni rezultati dela skupine “v korist resnici in suverenosti ter v interesu slovenskega naroda in njegove države“, ne izraža poziva, da je zaradi nekih “višjih interesov slovenskega naroda“ potrebno uravnoteženo doziranje resnice o tem procesu. Prepričani smo, da bo polna resnica o tem procesu le še dodatno utrdila slovensko suverenost. Skrb za interese slovenskega naroda in njegove države zato nikakor ne more pomeniti popustljivosti pred kakršnimikoli političnimi ali oblastnimi interesi. Zmotno je pričakovati, da je javnost zaradi kakršnihkoli razlogov pripravljena kupčevati z resnico o dogodkih, ki niso prizadeli samo četverice obsojenih, temveč so vso Slovenijo pripeljali na rob izrednih razmer. Odbor v zvezi s tem spominja na izjavo predsednika predsedstva SR Slovenije, s katero se je obrnil na delegate skupščine 29.9. lani, ko je dejal: “Če se hočemo premakniti naprej, moramo vsak dvom odpraviti in to z resnico, vso resnico in samo resnico”.
Odbor obsoja izmikanje funkcionarjev slovenske policije, ki najprej niso hoteli pričati pred skupino, pozneje pa so za to celo postavljali nesprejemljive pogoje. Odbor zato ne sprejema odločitve skupine delegatov, s katero je ugodila pogojem policije in zahteva, da skupina delegatov svoje delo še naprej opravlja javno, saj je edino od tega odvisno zaupanje javnosti v njeno nepristranskost.
Odboru se zdi nerazumljivo, da skupina še ni zaslišala nekdanjega podčastnika varnostne službe JLA Romana Leljaka, ki je tudi v pravkar izšli knjigi “Sam proti njim” opozoril na mnoge nove okoliščine procesa, predvsem tiste, ki zadevajo akcijo “Mladost“. Znano je, da je bil Leljak obsojen pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, da je kazen pravnomočna in da prestaja zaporno kazen v zaporu Rogoza.
Iz dosedanjih vmesnih poročil skupine, ki jih je sprejela skupščina SR Slovenije, pa tudi sicer je znano, da je bila v procesu proti četverici kršena slovenska suverenost, ustavnost in zakonitost. Slovenski javnosti so znana tudi vsa pretekla stališča predsedstva SR Slovenije. To se je, po tem ko je bilo večkrat pozvano, naj skladno s svojimi pristojnostmi in dolžnostjo zagotovi spoštovanje slovenske suverenosti, ustavnosti in zakonitosti, največkrat sklicevalo na potrebne spremembe slovenske ustave. Enako je odgovarjalo na tiste zahteve, ki so zadevale delo slovenske policije, predvsem odgovornost njenih funkcionarjev za njeno nedopustno protiustavno poseganje v človekovo svobodo s tajnimi preiskavami in podobnimi nedopustnimi metodami. Predsedstvo se je tudi v zvezi s tem zgovorilo na spremembe slovenske ustave in predlagalo izvršnemu svetu SR Slovenije, naj imenuje posebno skupino, ki bo proučila predpise in zakonodaje s področja policijskih pristojnosti šele po sprejemu ustavnih dopolnil.
Amandmaji k slovenski ustavi so sprejeti! Kaj bo predsedstvo SR Slovenije storilo sedaj, ko so izpolnjeni pogoji za zagotovitev spoštovanja slovenske suverenosti? Kaj bo storilo v primeru dveh protiustavnih točk spornega vojaškega povelja? Zanj je predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik že 29.9. lani dejal, da bi morala biti “z izročitvijo dokumenta predsedstvu SR Slovenije omogočena izpolnitev njegovih odgovornosti, ki jih ima pred slovenskim narodom in ljudstvom Slovenije“. Odbor obenem sprašuje predsedstvo ali bo v primeru odkritih protiustavnih dejanj slovenske policije ukrepalo, saj se je v že omenjeni izjavi predsednika predsedstva izrecno zavzelo za to, da se mora morebitne kršitve in zlorabe s strani organov za notranje zadeve “brez odlašanja raziskati in ukrepati v organih, ki so za njihov nadzor zadolženi in za to odgovorni pred družbo in s tem obveščati delovne ljudi in javnost nasploh“.
Odbor sprašuje tudi izvršni svet skupščine SR Slovenije, kdaj bo o rezultatih dela komisije, ki proučuje zakonodajo, ki zadeva pooblastila policije, obvestil skupščinsko skupino in javnost.
II. Odbor je še enkrat proučil vprašanja, ki so nastala po sprejemu prvega in drugega vmesnega poročila skupščinske skupine delegatov in ugotovil, da so zelo relevantna, da pa naslovniki nanje niso odgovorili. Odbor opozarja, da je bila velika večna vprašanj postavljenih s strani delegacije ZSMS v skladu s poslovnikom skupščine na sejah zborov. Zato je nesprejemljivo, da državni in politični organi nanje ne odgovarjajo. Vprašanja so naslovljena na Tomaža Ertla, Ivana Eržena, Janeza Stanovnika, Andreja Marinca in Milana Kučana. Nanašajo se na podrobnosti v zvezi z operativnim nadzorom nad Janezom Janšo, na delo državne varnosti v tem primeru, na tajno in protiustavno preiskavo na Mikro Adi in na druge pomembne okoliščine. Vprašanja se nanašajo tudi na zvezo med službo državne varnosti in predsedstvom CK ZKS ter svetom za varstvo ustavne ureditve pri predsedstvu SRS, na zvezo med policijo in politiko. Odbor pričakuje, da bodo naslovniki na javno postavljena vprašanja odgovorili in tudi tako izpričali svoje siceršnje zavzemanje za “resnico, vso resnico in samo resnico“.
III. Odbor je z angažmajem ob obrambi četverice sprožil mnoga ključna vprašanja v zvezi s človekovimi pravicami, pravno državo, suverenostjo itd. Zato je razumljivo, da je njegov angažma po eni strani vezan na proces, po drugi strani pa posega tudi v splošna družbena vprašanja. Zato bo Odbor še naprej sodeloval tudi pri spreminjanju zakonodaje, ki posega v človekove temeljne pravice, obenem pa bo nadaljeval z letos spomladi začeto akcijo povezovanja jugoslovanskih skupin za človekove pravice. Glede na številna vprašanja, ki se pojavljajo v javnosti Odbor sporoča, da bo še naprej deloval na temelju svojih ustanovnih točk in da kot organizacija seveda ne misli sodelovati na volitvah.
Odbor za varstvo človekovih pravic, Kolegij:
Igor Bavčar, Viktor Blažič, France Bučar, Boris Cavazza, Drago Demšar, Bojan Fink, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Tine Hribar, Jurij Franko, Dušan Keber, Srečo Kirn, Bojan Korsika, Matevž Krivic, Alojz Križman, Roman Lavtar, Tomaž Mastnak, Rastko Močnik, Igor Omerza, Lojze Peterle, Alenka Puhar, Tone Remc, Rado Riha, Braco Rotar, Anton Stres, Mile Šetinc, Veno Taufer, Grega Tomc, Dare Valič, Igor Vidmar, Franc Zagožen, Ali Žerdin, Slavoj Žižek.