Petrič, Ernest
Profesor, diplomat in politik. Bil je minister v Kavčičevi vladi (1967–1972); kandidat za člana predsedstva SFRJ (okrog katerega se je razvil politični vihar, imenovan »akcija 25 poslancev«); profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani (1976–1989); jugoslovanski veleposlanik v Indiji (1989–1991); slovenski veleposlanik v Washingtonu (1991–1997), New Yorku – OZN (2000–2002) in na Dunaju (2002–2008). Bil je državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve, pozneje sodnik in predsednik Ustavnega sodišča RS (2008–2017); medtem tudi član ILC (mednarodne pravniške komisije) in mnogih drugih uglednih mednarodnih in slovenskih ustanov. V zadnjih letih predava na Novi univerzi, objavlja članke in knjige s področja mednarodnega prava in mednarodnih odnosov. Je strokovnjak za pravice narodov do samoodločbe. Med pomembnejša strokovna dela Ernesta Petriča spadajo: Pravica do samoodločbe: mednarodni vidiki (1984), Zunanja politika: osnove teorije in praksa (2010), Spomini in spoznanja: diplomat, pravnik, politik (2018).