Pekrski dogodki
15. maja 1991 je bilo v učnih centrih TO Ig pri Ljubljani in Pekre pri Mariboru še posebej slovesno. Skozi vhodna vrata 510. UC Ljubljana (Ig) je vstopilo 180 nabornikov, skozi 710. UC Maribor (Pekre) pa 120. Svojci nabornikov so vztrajali pred vrati centrov in se veselili tega, da bodo njihovi fantje prvič v zgodovini slovenskega naroda služili vojaški rok v slovenski vojski. V centrih je hitro zavladal red, začelo se je nameščanje nabornikov v sobe, razdeljevanje opreme in vzpostavljanje učnih enot pripadnikov prve poskusne generacije slovenskih vojakov, kar je dokazoval znak na levem rokavu uniforme – velika rumena številka 1 na temni podlagi, obrobljena z barvami slovenske zastave. Ta izjemni dan v vojaški zgodovini slovenskega naroda v Slovenski vojski in vsej državi s ponosom proslavljamo kot dan Slovenske vojske. Na drugi strani je nasprotnik stopnjeval psihološki pritisk na starešine in vojake centrov ter pripadnike TO, ki so izvajali njihovo ožje in širše varovanje. Vrhunec tega je bila obkolitev 710. učnega centra v Pekrah pri Mariboru 23. maja 1991, ki je pomenila prvi odkrit napad JA proti slovenskemu narodu in samostojni poti RS v prihodnost. Po zajetju podporočnika in vojaka JA, ki sta oborožena z ostrim strelivom, radijsko postajo, topografskimi kartami in noži opravljala izvidovanje v okolici učnega centra, in po pogovoru z vodjo centra in njunem odhodu iz učnega centra je pred vhod pripeljalo šest oklepnih transporterjev vojaške policije JA, opremljenih za boj. Poveljujoča častnika sta nastopila zelo odločno ter zahtevala vrnitev obeh prijetih pripadnikov JA, naborno dokumentacijo vojakov TO v učnem centru, vseh 120 vojakov ter varnostnega častnika centra. Vodja centra je o zahtevah JA obvestil republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janšo. Ta je odločil, da se učni center ne sme ukloniti vojaškim grožnjam, temveč naj s svojimi silami in silami TO, ki so varovale center, organizira obrambo, naborniki pa naj se namestijo na najvarnejše mesto v centru. Hkrati je obljubil okrepitve in posredovanje pri JA. Tako so si v negotovem položaju ob trajajoči grožnji z izbruhom bojnega spopada več ur stali nasproti pripadniki JA in TO, ki so imeli ukaz, da streljajo, če bo kateri pripadnik JA stopil v center. Položaj se je bistveno spremenil, ko so na kraj dogajanja prišli novinarji in domačini iz Peker in Maribora, ki so bili pripadnikom centra v veliko moralno podporo. S tem se je začelo merjenje moči in živcev dogajati pred očmi domače in svetovne javnosti. Pogajanja med stranema so izpred centra preselili v prostore občine Maribor, pritisk JA na center pa se je proti večeru še stopnjeval. Med pogajanji je bil ugrabljen poveljnik vzhodnoštajerskega pokrajinskega štaba TO podpolkovnik Vladimir Miloševič; slovenska stran pa je kot povračilni ukrep vojašnicam JA prvič izključila telefon in odklopila električno energijo. Kmalu po ugrabitvi so se oklepniki JA umaknili iz Peker in učni center je bil deblokiran, podpolkovnik Miloševič pa postavljen pred improvizirano vojaško sodišče JA, ki mu je izreklo oprostilno sodbo.
Galerija
Literatura
Horvat, M. (2011). Vzhodnoštajerska pokrajina. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 397–433.
Kastelic, G. (2011). 510. učni center Ig in 710. učni center Pekre. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 163–199.
Kladnik, T. (2011). Teritorialna obramba v obrambi suverenosti Republike Slovenije. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 7–19.
Vojaški muzej Slovenske vojske, Fond: Vojna 1991.
Slikovno gradivo
Fototeka Vojaškega muzeja Slovenske vojske.