OZN, vstop Slovenije

OZN je univerzalna mednarodna organizacija držav, v kateri so članice z izjemo le nekaj posameznih primerov (Palestina, Kosovo, Tajvan) vse neodvisne države, skupaj 193 držav. Organizacija je nastala kot pravna naslednica Društva narodov, vendar na temelju novega ustanovnega akta, Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Ta – in s tem koncept OZN – se je izoblikovala v toku druge svetovne vojne na pogovorih voditeljev antifašistične zavezniške koalicije – ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije. Ustanovna listina je bila nato sprejeta v San Franciscu na mednarodni konferenci vseh držav zavezniške koalicije in je stopila v veljavo 24. oktobra 1945, ko je Ustanovno listino ratificiralo zadostno število držav. S tem je OZN stopila v življenje.

Slovenija je v OZN vstopila 22. maja 1992, ko je Generalna skupščina OZN z aklamacijo (soglasno) izglasovala včlanitev Republike Slovenije v članstvo OZN. Ker Generalna skupščina o sprejemu nove članice lahko odloča le na temelju priporočila Varnostnega sveta, je bil dejanski pogoj za včlanitev Republike Slovenije v OZN formalno priznanje stalnih članic Varnostnega sveta. To priznanje si je pridobila spomladi 1992 skupaj s priznanjem številnih drugih držav, že v januarju 1992 pa priznanje vseh držav članic EU. Kot nova država, nastala po razdružitvi oziroma razpadu nekdanje SFRJ, je Republika Slovenija za sprejem v OZN morala izpolnjevati pogoje, ki jih določa 4. člen Ustanovne listine OZN, tj. da vloži zahtevo, ki jo podpre Varnostni svet, da je Republika Slovenija suverena država, miroljubna in sposobna izpolnjevati obveznosti iz Ustanovne listine. Že prej za pridobitev priznanj držav članic EU pa tudi ZDA se je Republika Slovenija zavezala sprejeti odločitve t. i. Badinterjeve arbitražne komisije, ki je za priznanje zahtevala, da Republika Slovenija enako kot druge naslednice nekdanje SFRJ sprejme nekatere zaveze, inter alia, da bo spoštovala človekove pravice in pravice manjšin, da bo spoštovala obstoječe meje nekdanje države in meje nad federalnimi enotami nekdanje države kot meje novih držav in da bo urejala nasledstvena vprašanja po nekdanji državi, vključno s premoženjskimi vprašanji in dolgovi nekdanje države, s pogajanji in v skladu z mednarodnim pravom.

Sprejem v OZN je Republiki Sloveniji odprl vrata v vse organizacije v okviru sistema OZN, zlasti v t. i. specializirane agencije OZN in tudi v druge mednarodne organizacije. S sprejemom v OZN je Republika Slovenija dokončno vstopila v mednarodno skupnost suverenih držav, slovenski narod pa v svetovno skupnost suverenih narodov z lastno državo.

Hkrati z Republiko Slovenijo sta na isti dan vstopili v OZN tudi Republika Hrvaška in Bosna in Hercegovina. Republika Makedonija je vstopila pozneje zaradi zapleta z njenim imenom, in sicer z imenom FYROM (Former Yugoslav Republic of Macedonia). Zvezna republika Jugoslavija (pozneje z imenom Srbija in Črna gora) takrat še vključno s Kosovom pa šele 1. 11. 2000, ko se je odrekla zahtevi po mednarodno pravni kontinuiteti po nekdanji SFRJ in je zaprosila za včlanitev v OZN kot ena od novih držav naslednic nekdanje SFRJ.

Članstvo v OZN in drugih organizacijah v sistemu OZN Republiki Sloveniji omogoča in hkrati nalaga obveznost sodelovati pri urejanju vseh pomembnih vprašanj sodobne mednarodne skupnosti, od vprašanj miru in varnosti do problemov celostnega razvoja, spoštovanja človekovih pravic, odprave revščine in razlik v razvoju in bogastvu, varstva okolja, problemov zdravstva, izobraževanja, znanosti, kulture, razvoja mednarodnega prava idr. Republika Slovenija je aktivna članica OZN, pri čemer velja posebej izpostaviti njeno članstvo v Varnostnem svetu že v letih 1998–1999 in članstvo v Svetu za človekove pravice že v dveh mandatih.