Odbor za varstvo človekovih pravic

Odbor za varstvo človekovih pravic je bil ustanovljen potem, ko so uslužbenci Službe državne varnosti 31. maja 1988 zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti aretirali Janeza Janšo, tedaj komentatorja revije Mladina. Odbor je bil ustanovljen v prostorih uredništva Mladine, ob ustanovitvi pa se mu je pridružilo 52 kolektivnih članov. V ustanovni izjavi je Odbor opozoril na pravni vidik postopka proti Janši ter na kršitve, ki so se ob tem, pojavile. Opozoril je tudi na politični vidik postopka. Med cilje delovanja je uvrstil skrb za korektnost postopka, zdravje priprtega, objektivno informiranje javnosti o dogodkih, povezanih s postopkom, zavezal pa se je tudi, da bo dajal pobude za spremembo zakonodaje.
Po objavi novice, da je vojaška varnostna služba priprla podčastnika JLA Ivana Borštnerja, SDV pa novinarja Mladine Davida Tasiča, je Odbor, sprva ustanovljen kot »Odbor za varstvo pravic Janeza Janše«, razširil polje delovanja.
V naslednjih mesecih je Odbor postal najmočnejša civilno-družbena iniciativa v Sloveniji, ki je povezovala zelo širok spekter posameznikov in organizacij. Do leta 1990, ko je Odbor prenehal obstajati, se mu je pridružilo več kot 100.000 posameznikov ter več kot tisoč kolektivnih članov. Odbor je koordiniral množične civilno-družbene proteste, notranjepolitične pritiske, med zunanjepolitično dejavnostjo pa je zlasti evropsko javnost obveščal o stanju človekovih pravic v Jugoslaviji in Sloveniji ter vzpostavljal zavezništva z evropskimi civilno-družbenimi iniciativami.
Med sojenjem na ljubljanskem vojaškem sodišču proti Janši, Borštnerju, Tasiču in Franciju Zavrlu julija 1988 je Odbor zahteval, naj bo sojenje javno, četverico naj brani civilni odvetnik, proces pa naj poteka v slovenskem jeziku. Kljub realističnim zahtevam Odbora JLA teh ni sprejela.
Sprva je Odbor vodilo delovno predsedstvo, ki ga je vodil Igor Bavčar, v predsedstvu pa so sodelovali še Bojan Korsika, Mile Šetinc, Pavle Gantar in Rastko Močnik (ter kasneje še Alenka Puhar). Po nekaj tednih je Odbor oblikoval 32- članski kolegij, ki je koordiniral delovanje gibanja, pri delovanju Odbora pa so sodelovali še predstavniki Univerzitetne konference ZSMS in Republiške konferenca ZSMS.

Povezane osebe: Bavčar Igor, Blažič Viktor, Borštner Ivan, Bučar France, Cavazza Boris, Demšar Drago, Fink Bojan, Gantar Pavle, Hren Marko, Hribar Spomenka, Hribar Tine, Janša Janez, Juri Franco, Keber Dušan, Kirn Srečo, Korsika Bojan, Krivic Matevž, Križman Alojz, Lavtar Roman, Mastnak Tomaž, Močnik Rastko, Omerza Igor, Puhar Alenka, Remc Tone, Riha Rado, Rotar Braco, Stres Anton, Šetinc Mile, Tasič David, Taufer Veno, Tomc Gregor, Valič Dare, Vidmar Igor, Zagožen Franc, Zavrl Franci, Žerdin Ali, Peterle Lojze, Matkovič Drago,  Žižek Slavoj.