Mladina

10. maja 1988 bi morala Mladina objaviti članek Noč dolgih nožev, ki ga je napisal Vlado Miheljak, pripovedoval pa je o govoricah, da v Jugoslaviji obstajajo načrti za izvedbo vojaškega udara. Članek je temeljil na magnetogramu Milana Kučana z 72. seje predsedstva CK ZKJ, na kateri je Kučan med drugim govoril tudi o sestanku z generalom Višnjićem, ki je Kučana vprašal »ali smo sposobni nadzirati položaj, ki bo nastal po aretacijah, saj se ocenjuje, da bo šlo ljudstvo na ulice. On ima nalogo varovati sebe, vojašnice in vojake, pripravljeni pa so nam priskočiti na pomoč.« Mladina je načrtovala objavo komentarja, ki govori o aretacijah, a je SDV objavo preprečila, celotna naklada Mladine je bila umaknjena.

Tednik Mladina je bil ustanovljen na začetku leta 1943, v obdobju naci-fašistične okupacije Slovenije. Med vojno je deloval kot ilegalni mladinsko glasilo, ki je podpiralo narodno-osvobodilni boj. Prvi urednik Mladine je bil Mitja Vošnjak.
V osemdesetih letih je revija Mladina zaslovela kot politični tednik, ki ruši tabu teme. Med drugim se je ukvarjala z vprašanji svobode tiska in svobode govora, privilegiji socialistične nomenklature, politično vloge Jugoslovanske ljudske armade, preganjanjem oporečnikov vesti, zatiranjem mladinskih subkultur, ekologijo, stavkami, povojnimi poboji, represijo v socializmu itd. Vprašanje spoštovanja človekovih pravic je bila osrednja tema pisanja Mladine.
Mladina je metodo preiskovalnega novinarstva mešala s provokativno formo in vsebino, zaradi česar je bila pogosto zaplenjena ali pa so se avtorji znašli v kazenskem postopku. V drugi polovici osemdesetih je bila izjemno odmevna, saj je naklada presegla 50.000 izvodov. Zaradi velike odmevnosti je Mladina ob koncu osemdesetih v SFRJ veljala za državnega sovražnika št. 1.
Glavni in odgovorni uredniki, ki so največ prispevali k odmevnosti Mladine v osemdesetih letih, so Mile Šetinc, Bojan Korsika, Uroš Mahkovec, Bernard Nežmah, Miha Kovač, Franci Zavrl, Robert Botteri in Miran Lesjak.

Povezane osebe:

Botteri Robert, Gantar Pavle, Golobič Gregor, Hladnik Milharčič Ervin, Janša Janez, Korsika Bojan, Kovač Miha, Krivic Matevž, Leskovar Bojana, Mahkovec Uroš, Mastnak Tomaž, Miheljak Vlado, Močnik Rastko, Nežmah Bernard, Suhadolnik Gorazd, Stojko Tone, Šetinc Mile, Štandeker Ivo, Štefančič Marcel, Štrajn Darko, Tasić David, Vošnjak Mitja, Zajc Melita, Zajc Srečo, Zavrl Franci, Zlobec L. Jaša, Žižek Slavoj.