Hribar, Tine

Rojen 28. januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Filozof, urednik, publicist. Od leta 1963 član uredništva Tribune, od sredine šestdesetih pa član uredništva Problemov. Diplomiral je 1964 iz filozofije in sociologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, na kateri je 1968 tudi magistriral. Istega leta je doktoriral na univerzi v Zagrebu. V šolskem letu 1967/68 je dobil Humboldtovo štipendijo in se izpopolnjeval pri Karl-Heinz Volkmann-Schlucku v Kölnu. Po diplomi, 1964, se je zaposlil na Inštitutu za sociologijo in filozofijo, leta 1971 je dobil docenturo na FSPN, a je bil po direktivi CK ZKS skupaj z Veljkom Rusom, Janezom Jerovškom in Vladimirjem Arzenškom čez štiri leta izključen iz pedagoškega procesa. Leta 1980 je bil med pobudniki ustanovitve Nove revije, leta 1982 pa postane prvi glavni urednik Nove revije. Soavtor prispevkov za slovenski nacionalni program, ki so leta 1987 objavljeni v 57. številki Nove revije. Leta 1988 član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic. Leta 1988 redaktor Pisateljske ustave, leta 1990 pa redaktor Demosove ustave.

Leta 1992 je Hribar ponovno vključen v pedagoško delo, ko je sprejet na filozofski oddelek Filozofske fakultete. Od leta 1995 izredni član SAZU, od leta 2001 pa redni član.

Je nosilec zlatega reda RS za zasluge, ki ga je prejel leta 2008 za znanstveno-raziskovalno delo na področju filozofije in prispevek k osamosvajanju in demokratizaciji slovenske družbe.