Varnostno informativna služba

Eden izmed ključnih spopadov med osamosvajanjem Slovenije je bil spopad obveščevalnih služb oziroma pridobivanje podatkov o nasprotniku. Ta spopad je bil še toliko bolj zapleten, saj so bile zvezna in republiška služba državne varnosti (SDV) ter vojaška kontraobveščevalna služba še do pred kratkim enotna institucija za »obrambo pridobitev komunistične revolucije«, ki je bila namenjena predvsem boju proti notranjemu in zunanjemu sovražniku, »peti in šesti koloni«, zaradi česar novi minister za notranje zadeve Igor Bavčar dotedanji SDV ni mogel zaupati, zato so jo razpustili oziroma preoblikovali. Del obveščevalnega in protiobveščevalnega dela SDV je prevzel varnostni organ v sekretariatu za obrambo, maja 1991 pa je bila ustanovljena Varnostno informativna služba, njeno vodstvo je prevzel Miha Brejc, njeni glavni nalogi sta bili varovanje in pridobivanje podatkov, na osnovi katerih je lahko republiško vodstvo sprejemalo strateške odločitve v zvezi z osamosvojitvijo države in nato vodenja oboroženih spopadov. Tako je VIS imela pred začetkom konflikta več kot 200 obveščevalnih pozicij v JA po vsej Sloveniji ter v Zagrebu in Beogradu, pa tudi drugod. Med vojno so Republiški koordinaciji posredovali nekaj tisoč operativno pomembnih sporočil.