Slovenski odbor za NATO (SON)

Odbor sta – ko je bilo v slovenski politiki opaziti omahovanje glede včlanitve – 24. januarja 2002 v dvorani Slovenske filharmonije ustanovila zunanji minister Dimitrij Rupel in vodja opozicije Janez Janša. Odbor, ki je združeval vladne in opozicijske politike, se je po zgledu podobnih odborov v državah kandidatkah in v ZDA angažiral z javnimi predavanji in zborovanji, slovenski javnosti pojasnjeval prednosti članstva in soustvarjal pozitivno mnenje o slovenski kandidaturi pri voditeljih NATA. Pri včlanjevanju je bila odločilna vloga Janeza Drnovška, ki je 17. maja 2002 obiskal Belo hišo; medtem ko je Kučanovo stališče – kljub načelni podpori pred referendumom – ostalo uganka. Preko MZZ in ministra se je SON povezoval z voditelji v Bruslju (generalna sekretarja George Robertson in Jaap de Hoop Scheffer) in v Washingtonu, kjer so slovensko članstvo – po 11. septembru 2001 – podpirali republikanski poslovnež Bruce Jackson, državni sekretar Powell in sam predsednik Bush. Vrh NATA je Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo povabil k članstvu 21. novembra 2002 v Pragi. Pristopni pogovori Slovenije z NATOM so se začeli 21. januarja 2003. V tem času so že potekale priprave na razorožitev Iraka, ki so jo z odprtim pismom 30. januarja najprej podprli voditelji osmih držav José Maria Aznar (Španija), José Manuel Durao Barroso (Portugalska), Silvio Berlusconi (Italija), Tony Blair (Združeno kraljestvo), Vaclav Havel (Češka republika), Peter Medgyessy (Madžarska), Leszek Miller (Poljska) in Anders Fogh Rasmussen (Danska). Pisma nista podpisali Francija in Nemčija. Slovenija in druge članice »vilenske skupine« so se stališču pridružile 5. februarja 2003, kar je spravilo v slabo voljo francoskega predsednika Jacquesa Chiraca. Izjavil je, da so bivše komunistične države »zamudile priložnost, da bi molčale«, in celo namignil, da bi utegnile imeti težave pri vstopanju v Evropsko unijo. Slovenija je v korespondenci z Bruceom Jacksonom zahtevala popravke besedila, vendar jih Američan večinoma ni upošteval, pri čemer je imel podporo drugih članic skupine. Levičarski zagovorniki neuvrščenosti in nasprotniki NATA so okrog stališča vilenske skupine sprožili veliko hrupa, kar je bilo neprijetno zaradi referenduma o članstvu Slovenije v EU in NATU (23. marca 2003), ki se je navsezadnje izkazal kot izredno uspešen (90 % v prid EU, 66 % v prid NATA). Predsedniki društva SON so bili Miha Pogačnik, Jože Rant in Igor Senčar.