Sestanek Drnovšek-Valentić
Slovenija in Hrvaška sta v prvi polovici devetdesetih let pristopili k reševanju najpomembnejših vprašanj, ki so se med državama pojavila z razpadom SFR Jugoslavije. Šlo je predvsem za vprašanje meje, Ljubljanske banke in nuklearne električne centrale v Krškem. Večkrat sta se sestala tudi predsednika vlad dr. Janez Drnovšek in Nikica Valentić. V letu 1994 sta se maja srečala na Otočcu in julija na Brdu pri Kranju. Sledilo je srečanje v Opatiji julija 1995. Čeprav je Hrvaška na spornem ozemlju zgradila mejni prehod Plovanija, so bili razgovori obetajoči. Od njunega naslednjega srečanja septembra 1995 v Mariboru se je veliko pričakovalo. Pogajalci so namreč pripravili osnutek sporazuma o državni meji. Sledil je hladen tuš. Hrvaški veleposlanik dr. Miljenko Žagar je na samem začetku srečanja posredoval sporočilo oziroma odločitev predsednika Franja Tuđmana, da so nadaljnji pogovori nepotrebni, saj naj bi vodili k napačnim odločitvam. Večletno delo in nakazane rešitve so bile zaman. »Po navodilu predsednika Tuđmana je sporazum propadel na licu mesta in v zadnjem trenutku.«165 Valentić je nekaj tednov za tem odstopil s položaja predsednika hrvaške vlade. Vprašanja, povezana z iskanjem rešitev za probleme v odnosih med državama, so bila vsaj za nekaj časa umaknjena z dnevnega reda.
Literatura
Rupel, D. (2017). Železo in žamet ali od kulture do države. Ljubljana: Slovenska matica, str. 259, 271–273.
Šuklje, B. Fantje iz bara Hennessy. Delo, 16. 6. 2015. URL: https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/fantje-iz-bara-hennessy.html, 4. 2. 2020.
Opombe
Rupel, 2017, str. 271.