Republiška koordinacija

Operativno koordinacijsko telo za primer izrednih razmer, kot se je uradno imenovala Republiška koordinacija, je na predlog Janeza Janše ustanovilo Predsedstvo Republike Slovenije 18. marca 1991. Janez Janša v svoji knjigi Premiki pojasnjuje: »Tako smo operativno skupino poimenovali zaradi zakonske dikcije, ki ni dopuščale dileme, praktično pa je šlo za organ, ki je uskladil vse obrambne in varnostne priprave in nato v vojni opravljal naloge štaba vrhovnega poveljnika. Vlogo vrhovnega poveljnika pa je po ustavi opravljalo predsedstvo republike, razširjeno s predsednikom vlade in skupščine. Praktično pa smo pri delu predsedstva sodelovali še ministri za obrambo, notranje in zunanje zadeve, informiranje ter poveljnika oziroma načelnika republiškega štaba za teritorialno obrambo in civilno zaščito.«¹⁶² Poleg ministrov za obrambo, notranje in zunanje zadeve ter poveljnika republiškega štaba za teritorialno obrambo in civilno zaščito so širšo koordinacijsko skupino sestavljali še: Tone Krkovič, Vinko Beznik, Miloš Bregar, Miha Brejc, Pavle Čelik, Milan Domadenik, Marjan Fekonja, Franc Kokoravec, Jože Kolenc, Bogdan Koprivnikar, Lojze Kuralt, Danijel Kuzma, Andrej Lovšin, Rudi Merljak, Stane Praprotnik, Janko Stušek, Bojan Ušeničnik, Anton Vereš, Ludvik Zvonar, Franci Žnidaršič. Pri operativnem delu skupine so posamezne dolžnosti opravljali tudi: Lojze Bogataj, Janez Švajncer, Zoran Klemenčič, Miha Butara, Dominik Grmek, Bogdan Avbar in drugi. Poleg Republiške koordinacijske skupine je bilo ustanovljenih še sedem koordinacijskih podskupin, ki so na ravni pokrajin usklajevale ukrepe oborožene in civilne obrambe, policije in obveščevalno dejavnost. V tistem času so jih vodili: Ljubljanska pokrajina: Starc; Dolenjska pokrajina: Albin Gutman; Gorenjska pokrajina: Hočevar; Vzhodnoštajerska pokrajina: Silvo Komar; Zahodnoštajerska: Viktor Kranjc; Južnoprimorska: Anton Žele in Severnoprimorska: Vidrih. Delovne skupine operativnega koordinacijskega telesa so takoj po njegovi ustanovitvi začele izdelovati različice ukrepov ob morebitni uporabi sile JA, v TO pa so začeli poskusne mobilizacije enot po pokrajinah. Praktični preizkus delovanja TO je bila vaja Premik 91, v kateri so v TO uspešno preizkusili delovanje na celotnem ozemlju RS. Hkrati so začeli izdelovati mobilizacijske načrte za pokrajine ter izdajati ukaze za začetek mobilizacije posameznih vojnih enot TO. V vojnih dneh in nočeh sta Republiško koordinacijo neposredno vodila republiška sekretarja oziroma ministra za obrambo in za notranje zadeve Janez Janša in Igor Bavčar. Sprejemala sta vse najpomembnejše odločitve, ki jih je Republiška koordinacija posredovala v izvajanje. V najpomembnejših primerih sta oba ministra svoje odločitve sporočala neposredno na teren posameznim poveljnikom TO oz. operativnim podskupinam.