Politični projekt delovnih taborišč v Sloveniji 1948‒1950

Delovno taborišče Ferdreng je bilo »ustanovljeno« kot »inštitucija« v začetku leta 1949 brez kakršnih koli priprav, načrtov, logističnih ureditev, urbanističnih ali drugih gradbenih projektov, še manj pravnih, organizacijskih in kadrovskih izvedbenih podlag.

Slovenski totalitarni sistem, ki mu je politični vrh naložil izvedbo »projekta« ustanovitve »lagerja«, se je odločil za uporabo zapuščene in v fizičnem smislu razpadle vasi Ferdreng, iz katere so bili izseljeni Kočevarji (kočevski Nemci) kot prvotni prebivalci naselja. Razpadajoča gospodarska poslopja in kmečke hiše, tudi vaška cerkev, so postali bivališča za zapornice – taboriščnice. Značilno podobo »lagerja« so razpadajoči vasici dale žične ograje, opazovalni stolpi, uniformirani miličniki na konjih ter pazniki in paznice s policijskimi psi.

Samo območje kočevske regije je bilo na primerni lokaciji zaradi odročnosti, izolacije in za pobeg iz taborišča neprimernega gozdnatega okolja. Kot motiv se vsiljuje tudi asociacija na kočevska povojna množična morišča, ki so bila poznana tedanjim eksekutorjem oziroma likvidatorjem iz medvojnih in povojnih let 1940‒1949. Nepretrganost represivne identitete ter kaznovalnega poslanstva kočevskega območja v časovnem loku od prvega vala povojnih likvidacij leta 1945 do ustanovitve lagerja leta 1949 se je v interesu režima izkazala za logično in praktično.

Improvizirano »ustanovitev« lagerja v Ferdrengu lahko pojasni način njegove zapolnitve z zapornicami – taboriščnicami. Ta je bila »kampanjska« in kot taka v funkciji realizacije odločitve o projektu »aretacije«, »obsodbe« in »kaznovanja« določenih kategorij oseb. Katere osebe in organi so sprejeli odločitev o tem »projektu«, pa zgolj na podlagi gradiva, s katerim razpolagamo, ne moremo z gotovostjo preveriti. Ni pa sporno, da je bila odločitev sprejeta »politično«, »zgoraj«, »na vrhu«, čeprav ne moremo ugotoviti, ali je bil to »vrh« Komunistične partije, OZNE, organov za notranje zadeve in niti ali sta bili izvirna pobuda in odločitev sprejeti na zvezni jugoslovanski ravni ali »avtonomno« v Sloveniji.

Odgovor na zadnje navedeno vprašanje bi oziroma bo lahko pokazala nadaljnja raziskava ustanovitve in delovanja primerljivih taborišč v drugih republikah tedanje Jugoslavije. Če so bila taborišča, kakršno je bilo Ferdreng, ustanovljena le v Sloveniji, bomo lahko sklepali, da sta bili pobuda za odločitev in sama odločitev avtonomno slovenski.