Panevropsko gibanje

Gibanje je bilo ustanovljeno po prvi svetovni vojni, in sicer leta 1923. Predstavlja najstarejše gibanje, njegov cilj je združena Evropa (najprej resda le njen zahodni del). Poseben pečat sta mu dala njegov ustanovitelj Richard Coudenhove-Kalergi in dr. Otto von Habsburg, ki je nadaljeval njegovo delo in gibanje vodil tri desetletja. Panevropsko gibanje počiva na štirih načelih: liberalni konservatizem, krščanstvo, socialna odgovornost in proevropeizem. Bilo je prepovedano v časih nacizma in komunizma. Po drugi svetovni vojni je bilo pobudnik in podpornik integracijskega procesa na evropskih tleh. Pripeljalo je do ustanovitve Evropske unije in pozneje do njene širitve na srednjo in jugovzhodno Evropo. Organiziralo je tudi panevropski piknik leta 1989 na avstrijsko-madžarski meji (železna zavesa). Podružnice ima v več evropskih državah.

Slovenci smo s svojimi predstavniki (dr. Anton Korošec) sodelovali že na ustanovnem kongresu. V Kraljevini Jugoslaviji je imela Slovenija svoj nacionalni odbor Panevrope. Med razpadanjem komunistične Jugoslavije in slovenskega osamosvajanja so aktivnosti ponovno oživele. Leta 1991 je bilo formalno ustanovljeno Slovensko panevropsko gibanje, nevladno in nepridobitno združenje državljanov. To se kot del Panevropske zveze zavzema za krepitev in obogatitev povezovanja Slovenije z drugimi evropskimi narodi in državami, za krepitev slovenske prisotnosti v Evropi in evropskih ustanovah ter vseevropskega sodelovanja. Dejavnost društva temelji na spoštovanju evropske kulturne dediščine, zlasti njenega antičnega in krščanskega izročila, in na spoštovanju vrednot človeškega dostojanstva, nenasilja, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, večstrankarske politične demokracije, tržnega gospodarstva, miroljubnega sožitja in mednarodnega sodelovanja ter varovanja človekovega okolja. Pomembno je prispevalo k našemu približevanju in vključevanju v EU in NATO. Kot njegov prvi predsednik ga je več kot 20 let vodil dr. France Bučar.