Obrambni sporazum, slovensko-hrvaški

V pripravah na osamosvojitev so se slovenski in hrvaški predstavniki dogovorili o skupnem nastopu proti nameravani vojaški agresiji zveznih oblasti nasproti novo nastalim državam. 20. 1. 1991 so se na zaupnem sestanku sestali slovenski in hrvaški obrambni in notranji ministri, Janez Janša in Igor Bavčar ter Martin Špegelj in Josip Boljkovac. Podpisali so dogovor o skupnem vojaškem sodelovanju in delovanju ob napadu zvezne jugoslovanske vojske na Slovenijo in Hrvaško, tako da napad na eno pomeni napad na obe državi. Med vojno so bili stiki slovenskih oblasti z notranjim in obrambnim ministrstvom v Zagrebu pogosti, toda hrvaška stran jih je omejila predvsem na sporočila o napredovanju tankovskih kolon proti Sloveniji in o naletih letal Jugoslovanskega vojnega letalstva ter svojim obrambnih silam ni dovolila bojnega delovanja proti enotam JA, ki so z ozemlja Hrvaške prodirale v Slovenijo. Odločilno točko v teh odnosih je pomenilo sporočilo, ki ga je ponoči v soboto, 29. junija, pred iztekom ultimata JA in pred napovedanim bombardiranjem poslal v Zagreb Janez Janša. V njem je predlagal, naj Hrvaška zapre najpomembnejše smeri tankovskih prodorov v Slovenijo. Odpokliče naj hrvaške častnike in vojake iz JA in naj poskuša preprečiti letalske napade na Slovenijo z letališč na Hrvaškem. Po pasivnem odnosu Hrvaške do vojne v Sloveniji so stiki in telefonski pogovori postali redki.