Priročnik za delo milice na področju varstva ustavne ureditve
V Sloveniji je posebno obliko tajnih navodil pomenil tudi Priročnik za delo milice na področju varstva ustavne ureditve, ki ga je v strogo zaupni obliki izdal tedanji Republiški sekretariat za notranje zadeve leta 1985151 in je bil v uporabi vse do spremembe političnega sistema leta 1990. Ta priročnik je predstavljal zadnjo in izpopolnjeno verzijo predhodnega priročnika iz leta 1970.152 Obvezujoče sodelovanje med službama javne in državne varnosti je določalo tudi tajno obvezno navodilo iz leta 1967.153 Svojevrstno pričevanje o sodelovanju med obema službama je tudi pojav t. i. Centralne aktivne evidence RSNZ pod geslom udba.net na medmrežju spomladi 2003.
Priročnik nazorno prikazuje vsebino dela javne policije oz. milice za potrebe tajne politične policije v obdobju pred demokratičnimi spremembami v Sloveniji. Poudarjene so preventivne naloge milice za varstvo ustavnega reda in vloga t. i. varnostnih okolišev, v katerih se delo milice povezuje z nosilci družbene samozaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela.154
V posebnih poglavjih podrobno analizira »notranjega sovražnika«, tuje obveščevalne službe, politično emigracijo, občane na začasnem delu v tujini in izredne razmere. Značilno je, da se je pojem t. i. notranjega sovražnika, ki ga je prvič javno prikazal Boris Kidrič v članku z naslovom Notranji sovražniki slovenskega naroda na poslu v Slovenskem poročevalcu dne 8. novembra 1941155, v izrazoslovju in mentaliteti komunistične partije in njene tajne politične policije v bistvu nespremenjen ohranil vse do formalnega prenehanja nekdanjega sistema. Priročnik izrecno pove, da je »osnovna pozornost v njem usmerjena na delovanje notranjega sovražnika«.156
Za poglavitne in najnevarnejše notranje oz. razredne sovražnike označuje priročnik meščansko desnico, nacionalizem in klerikalizem oz. Rimskokatoliško cerkev.157 Podobno kot zgoraj omenjeni predhodni skrivni dokumenti iz 1967 in 1970 se priročnik z Rimskokatoliško cerkvijo ukvarja zelo obširno in ji kot poglavitnemu notranjemu sovražniku posveča veliko pozornost. Objava vseh treh zgoraj naštetih dokumentov kot zgodovinskih virov je zato nepogrešljiv pripomoček za verodostojno zgodovinsko analizo razmerij med državo in cerkvijo v letih 1945–1990.
Priročnik podrobno analizira tudi slovensko politično emigracijo. Pod nadzorom SDV so bili tudi sorodniki in potomci sumljivih oseb.158
Priročnik posebej obravnava tudi t. i. »vire«159 in lokalni nadzor.160
Literatura
Ferenc, T. (1962). Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji: knjiga 1, marec 1941 – marec 1942. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja.
Obvezno navodilo o sodelovanju službe javne in državne varnosti v SR Sloveniji – strogo zaupno (19. 7. 1967). Ljubljana: Republiški sekretariat za notranje zadeve.
Priročnik: nekaj problemov državno-varnostnega značaja in naloge v zvezi z njihovim razreševanjem. (1970). Ljubljana: Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije.
Priročnik za delo milice na področju varstva ustavne ureditve. (1985). Ljubljana: Republiški sekretariat za notranje zadeve Republike Slovenije.
Opombe
Priročnik za delo milice na področju varstva ustavne ureditve, 1985, str. 108.
Priročnik: nekaj problemov državno-varnostnega značaja in naloge v zvezi z njihovim razreševanjem, 1970, str. 109.
Obvezno navodilo o sodelovanju službe javne in državne varnosti v SR Sloveniji – strogo zaupno, 1967, str. 88 s prilogami.
Priročnik za delo milice na področju varstva ustavne ureditve, 1985, str. 8.
Glej Ferenc, 1962, str. 167–168.
Priročnik za delo milice na področju varstva ustavne ureditve, 1985, str. 10.
Ibid., str. 31–38.
Ibid., str. 17 in sl.
Ibid., str. 103–104.
Ibid., str. 105–107.