Perspektive
Revija Perspektive je bila nadaljevanje Revije 57, nastala je dve leti po nasilni ukinitvi predhodnice, vanjo so prešli sodelavci prejšnje pod novim uredništvom in novim izdajateljem. To je bila Državna založba Slovenije, pri kateri je sočasno izhajala Sodobnost, ki je bila glasilo srednje generacije z izrazito »liberalno« usmeritvijo. Medtem ko so bile Perspektive novo glasilo »kritične generacije«.
Revija se je v podnaslovu imenovala »mesečnik za kulturo in družbena vprašanja«, kar je bila v primerjavi z Revijo 57 kot »revijo za književnost in kulturo« razširitev vsebinskega področja. V leposlovnem delu Perspektiv so bili v ospredju avtorji, ki so se uveljavili že v Besedi in Reviji 57 (Dane Zajc, Gregor Strniša, Peter Božič, Lojze Kovačič, Dominik Smole, Primož Kozak, Marjan Rožanc), od mlajših Niko Grafenauer, Rudi Šeligo in drugi. V reviji so izšla dela, ki so na začetku šestdesetih let pomenila prelom s prejšnjo literaturo (Strniševe in Zajčeve pesmi, Kovačičeve nove pripovedi, Smoletova Antigona in Kozakova Afera). V publicističnem delu so se avtorji gibali med literarno kritiko oziroma esejistiko in razpravami s filozofsko, humanistično in družboslovno tematiko. Osrednji avtorji so bili Taras Kermauner, Veljko Rus, Janko Kos, Jan Makarovič, Janez Jerovšek in mnogi mlajši, predvsem filozofi in sociologi. Osrednja usmeritev te publicistike je bila kritična presoja sodobne literature, umetnosti, gledališča in filma, pa tudi družbe, samoupravnega socializma, njegove ideologije, politične kulture in moralnih vprašanj. Stališča te kritike so bila pogosto ostra, sicer pa po izhodiščih različna, segala so od Hegla in mladega Marxa do Heideggerja in Sartra, se pravi od marksizma do eksistencializma in z mlajšimi avtorji že do francoskega strukturalizma. Razlike so včasih prerasle v notranje polemične odzive; navzven je publicistika Perspektiv sprožala nasprotna stališča drugih revijalnih skupin, na primer Dušana Pirjevca v Sodobnosti ali pa avtorjev pri Problemih. Na splošno je »kritična generacija« v Perspektivah uveljavljala modernost v književnosti in umetnostih, pluralnost v filozofski in znanstveni kulturi, v razumevanju socialnih in političnih odnosov pa demokratičnost. S tem je proti partijskemu totalitarizmu uveljavljala idejo demokracije. Nacionalnega vprašanja, ki je v naslednjih letih polagoma stopal v ospredje, se še ni dotikala.
Kljub razlikam se fiziognomija Perspektiv skozi štiri letnike njenega izhajanja bistveno ni spremenila. Prvi dve leti sta jo urejala Dominik Smole in Janko Kos, v tretjem letniku Primož Kozak in Veljko Rus, Dane Zajc in Taras Kermauner pa v zadnjem letniku, ki se je s političnim posegom predčasno končal. Ta poseg je bil povezan že z nastankom revije na začetku leta 1960. Glavno vlogo pri njenem nastanku je imel Boris Kraigher, v tem času predsednik Izvršnega sveta socialistične Slovenije. V duhu zelo pragmatične politike je hotel po policijskem nasilju nad Revijo 57 urediti položaj »kritične generacije« in preprečiti, da ne bi postala izhodišče za politično opozicijo. Kraigherjevo ponudbo za novo revijo je dobil Dominik Smole, kot avtor Antigone, Smole s sodelavci je ponudbo sprejel, sicer z zahtevo, da morajo izpustiti iz večletne ječe Jožeta Pučnika. To se je zgodilo šele leta 1963, ko je Pučnik lahko stopil med sodelavce Perspektiv. Njihov konec je izzvala Pučnikova razprava O dilemah našega kmetijstva v eni zadnjih številk revije. Sledila so pogajanja uredništva s Stanetom Kavčičem kot predsednikom ideološke komisije pri CK ZKS. Ker se uredniki in sodelavci Perspektiv niso hoteli odreči Pučnikovemu sodelovanju, je sledila ukinitev revije, čez nekaj mesecev pa ponovna aretacija Pučnika in dodatni dveletni zapor.
Literatura
Inkret, A. (1988). Vroča pomlad 1964. V: Oder 57 / Petan, Ž., Partljič, T. (ur.). Ljubljana: Mestno gledališče Ljubljansko, str. 139–188.
Kavčič, S. (1985). Rojstvo in smrt Perspektiv. Nova revija 4, str. 485–487.
Kos, J. (1988). Resnica o Odru 57. Sodobnost, let. 36., št. 8/9., str. 815–832, 938–951.
Kos, J. (2015). Ideologi in oporečniki. Ljubljana: Beletrina.
Pučnik, J. (1985). Brez navezave. Nova revija 4, str. 118–141.
Repe, B. (1990). Obračun s Perspektivami. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.